Maroon – When Worlds Collide

Maroon – When Worlds Collide

Maroon – When Worlds Collide

2006, Century Media / Dallas


Kar so Earth Crisis in Path of Resistance v 90-ih pričeli v ZDA, so mnogi evropski bendi pridno posnemali. Močan val vegan straight edge zasedb se je pojavil v Evropi. Vendar pa so »doktrino« takšnega življenjskega stila po letih širjenja sporočila o nepotrebni krutosti nad živalsko vrsto, treznem načinu življenja, socialnih in političnih spremembah, mnogi opustili. Konstantno nastajajo nove, mlade, jezne zasedbe, ki v besedilih kažejo jezo nad zatiralskim načinom življenja. Le redki pa so že leta ostali zvesti takšnem načinu življenja, med njimi pa so nemški Maroon oz. nekdanji xMaroonx.


Nemška vegan sxe zasedba je na Century Media izdala tretji full-length album When Worlds Collide. Ohranjajo sicer sledi glasbenega pristopa h klasičnemu mosh-metalcoru, vendar pa album sestoji iz bolj metalskih elementov. Drveči bobni, kitarske melodije, ki takoj prikličejo asociacije na švedsko death-metal šolo, ter presenetljivo veliko breakdownov. Album so snemali z Jacobom Hansenom v Hansen Studios (Mercenary, Fear My Thoughts) na Danskem in res produkcijsko zveni čisto in dodelano. Na sam stil ne gre kaj več pripomniti, saj vključujejo povsem klasične elemente, ki pa po nekaj komadih zvenijo dolgočasno, saj kaj več kot e-chord žaganje ter najbolj klasičen tip kitarskega pozicioniranja album žal ne premore. Sem pa tja tudi kakšen bolj umirjen interlude kot sta npr. Sirius in Arcturus, nekaj atmosferičnega občutka z klaviaturskimi ozadji, na pesmi Annular Eclipse pa se jim pridruži melodični vokal Mikkela Sandagerja iz death metalcev Mercenary. Kar OK del, spominja na kakšno Kreator šolo!


Sodeč po pakiranju promocionalnega ploščka, so Maroon kljub radikalnim spremembam, ohranili politično osveščenost, ravnotako pa se tudi besedila obračajo okoli zatiranja šibkejših vrst, apokaliptične vizije, najtemnejše ure človeštva in podobne mračnjaške tematike. Občutek imam, da vsebinsko zvenijo bolj zreli in manj »krvavi« kot na Endorsed By Hate (ki sem ga sicer veliko bolj vzljubil), saj je plošček prežet z jezo, potrebo po maščevanju ter odpiranjem poti v vrata pekla. Za artwork albuma je tokrat poskrbel Paul Romano (Dead To Fall, Mastodon,…), ki ima meni osebno, precej dober stil za konceptualizacijo tovrstnih izdaj. Naslovnica z nekakšnim »nabildanim«  polčlovekom-slonom, ki stoji v krvavi mlaki ledene dobe – za njim pa kaj drugega: trčenje svetov!


Album je sicer za par obratov v cd-playerju, vendar dvomim da se bo iz Maroon diskografije ravno When Worlds Collide znašel med temi. Če še niste slišali benda, predlagam najprej starejše izdaje!


Valter Cvijič

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.