Vroom ali progresiva na srbski način

vrooom_004

Vrooom, Škofja Loka / Pri Rdeči Ostrigi, 3.3.2006


 


Evo, pa je pred vami končno ena reportažica brez blišča in visokoletečih, a povečini nesmiselnih umotvorov. Pa ne, da si srbski glasbeni kolektiv ne zasluži cmerajočih vzklikov sentimentalnega navdušenja ali vsaj skrivnih gest tihega občudovanja. V slavo ritmičnega veseljačenja ušesnih dlačic, kajpak. /code error : new version not found/


 


Zavrtimo čas nazaj. Odrešilno misijo rockerske mladine, ki sicer ni imela jajc za vzpostavitev lastne podtalne anarhistične strukture dejanske učinkovitosti, v kateri bi goske veselo srale apolitična jajca miru, oblaki deževali neskončne pošiljke nedolžne ekstaze in ljudeki pekli postane zeliščne kolače v zameno za rešitev cenenih življenj, zato pa je s svojimi kvazi revolucionarnimi prijemi strašila zaščitniške in vsega hudega nevajene starce, je brutalno zaustavila lastna nezmožnost evolucioniranja in postavitve novih trendov, ki bi osvežila skisan in neužiten osnovni izraz – sodobno glasbo frišnega datiranja. Po domače? Progrock, kvalitetna elektronika, poslušljiv pop z vrednostjo tristotih tolarčkov na en komad, so postali domena škodoželjnih mazohistov, eksperimentiranje pa slejkoprej prinese zgolj kup nezanimivega, nasilnega prodiranja v bistvo čutnega užitka.


 


Evo, čemu zdaj tak zatežen, klišejski, neokusno aroganten uvodek? Ah, saj je jasno. Mokre sanje vsakega wannabe kritika se izpolnijo, in potem je treba prej obvezno tri ure jadikovati, po emocionalnem uvodu pa z zanosom srečnega pubertetnika (zelo redek dogodek, torej) v nedogled bluziti o težko ponovljivem dotiku božjega mednožja.


 


Dokončno nekaj besed o dogodku. Vrooom so nedvomno skupina, zaradi katere redno preverjanje novic in morda celo ošvrk lokalnega MTVja ne izostane. Eksperiment, ki obrodi sadove. Svežina, ki potegne za seboj, kar je preizkušeno učinkovitega. Sem lahko še bolj stereotipno dolgočasen? Lahko. Tradicionalne oblike komponiranja, ki se v okusnem narastku zbližajo z nočnim delom zdolgočasenih pokovcev. Gledališče in kabare nostalgija. Video evolucija. Preživeti zvoki nabritih kitar. Elektro evolucija. Zadnja plošča? Evolucija.



Visokoleteče besede, ha? Saj vem, nekaj obljubi, pa nikakor ne more mimo. Pač še en pretirano jokav sestavek, ki jih ob današnji fascinantni dnevni depilaciji Britneyjine pazduhe pač ne manjka. In kako se zadeva obnese v praksi?


Energičen frontman, opa, »frontwoman«, zadovoljivo bingljajoča in neoporečna spremljava na odru, primerno frajarjenje z video projekcijami. Žal je za pravi šov Ostriga premajhna. Sampli znajo preizkušeno ponagajati. Malce monotono zna zapiskati takole mučenje nekonvencionalnih obrazcev nevajenemu ušesu.


Pa nič zato! Zadnji čas je, da tudi ritmično vibriranje pridobi nov elan in se poslovi od preverjenega in vedno bolj najedajočega protokola. Vrooom so lep prišlek k parodiranju teze, da eksperimentiranje in prebijanje okovov ustaljenega sistema zna obroditi sadove.


 


Nikar se bati bavbava s Srbije, ki si upa odžirati dobršen del prostora turbo folk junakom na balkanski MTV. Pod navidez preprostim in dostopnim glasbenim izrazom se skriva nadarjen in dovolj inteligenten kolektiv, da se vam poslušanja ne bo treba sramovati. Le odločite se za ogled v kaki večji dvorani, kjer bi znali užitki poleteti še v višje sfere. Emo, saj vem. Ne bom več.


V prihodnosti bodo zagotovo še priložnosti za bližnje odrsko srečanje. Tedaj zadeve ne gre spregledati; če pa vam že ta zlobna nemirna roka po kaki urici neprestanega šopanja le zaide pred odprta usta, taco stran! Ni vljudno.


Gašper Pirc


foto: Bojan Okorn

Fotogalerija:

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.