Vajta & Scandal Music Orcestra – Album No. 1

Vajta & Scandal Music Orcestra – Album No. 1

Vajta & Scandal Music Orcestra – Album No. 1

Dallas records, 2006


Le kje je kdo iz stare jugo – garde, ki ne bi poznal Vajte? Legende, ki je zaslovel leta 1981 s skladbo Lejla, ki jo je predstavil na izboru za popevko Evrovizije – takrat, ko je ta festival še nekaj pomenil…Seid Memić – Vajta se na prizorišče vrača z novim izdelkom, ki pa praktično ni nov. Gre namreč za 10 starih komadov, preoblečenih po modnih smernicah Vajte in Martina Štibernika. Da, tistega Martina Štibernika, ki je nekoč pisal pesmi Karmen Stavec (in ji pihal na dušo), in tisti Štibernik, ki razteguje meh pri Slapovih…


Tako na njem najdemo pesmi z albumov letnika 1979 pa do 1984 ( albumi Zlatna ribica, Ponočni valcer, Vajta 3, Vajta fest, Kad bulbuli pjevaju,…), na albumu je pa tudi skladba iz leta 1996 Bosanska – torej, precej nova skladba v asortimanu tega albuma. Seid Memić – Vajta se je sicer dokaj redno pojavljal na festivalih po ‘ex. Yu’ ozemlju (nazadnje na Korčuli 2003, festival Marko Polo), vendar vidnejših uspehov ni dosegal. Za ljubitelje tovrstne glasbe bo razočaranje dejstvo, da je album nekak ‘greatest hits’, ne pa izdelek novih skladb. Po drugi strani so pa pesmi oblečene v bolj rockerske obleke. V komadih prednjačijo kitare, ki znajo biti ostre in neposredne. Malo spominjajo na Lep poletni dan ‘dirty edit’ Karmen Stavec – po zvočni in muzikalni strani. Če poslušamo komade v izvirniku in jih primerjamo s svežimi, opazimo tudi, da so novi komadi produkcijsko sočni in bogati, na starih pa slišimo bolj etno feeling. Skladbe so polne turcizmov, ki so v prvem planu, medtem ko na novem albumu ti turcizmi lepo koherirajo z rockersko kitaro in se v Fenderjev ‘distortion’ lepo potopijo. Vidna razlika je tudi ta, da je v starih preoblekah pel čisto, brez tistega rezkavega glasu, značilnega zanj. Na albumu No.1 pa je ta hrapavost prisotna in ugaja kontekstu plošče. Kot smo že omenili, je producent plošče Martin Štibernik. Ekipa, ki Vajto glasbeno podpira, je sestavljena večinoma iz slovenskih glasbenikov, na kitari pa najdemo Vedada Hadžiavdića legendo, ki je z Vajto igrala v Teški Industriji. Jugoslovanska skupina, ki je delovala do začetka osemdesetih let, preden je Vajta šel na samostojno pot. Klaviature in back vokale v nekaj komadih prispeva Štibernik sam. Na plošči se seveda znajde tudi legendarna Lejla, ki pa v tej izvedbi deluje bolj intimno in doživeto – komad je mehak in baladen. Zanimiva izvedba, ampak original je original – nostalgija??? Pesmi kot Zlatna ribica, Kad bulbuli pjevaju so klasike, ki so v  tej izvedbi veliko boljše in rockerske. Azra mi na začetku da frazo iz komada Leyla skupine Derek and the Dominoes (Eric Clapton), nadaljuje se pa z nepopolno frazo iz  komada Lane moje (Ž. Joksimović)… Tak je prvoten vtis, ki se kasneje razblini – komad se nadaljuje v drugačni maniri in kaj hitro pozabimo na podobnosti.


Skupna lastnost plošče je značilna kitarska ali klaviaturistična fraza, ki deluje kot razpoznaven znak pesmi. Nadaljevanje pesmi vodi surova in zvočno odlična kitara, ki se v prostoru dobro znajde. Vajta vokalno deluje sveže in prepričujoče. In tudi izgleda tako… kot bi mu ta odmik od rock n’ rolla napel kožo in vpel grlo. Na kratko… Od Vajte smo pričakovali nove komade na albumu; razočaranje pa ni veliko, ker je klasike slišati v tej podobi zanimivo in poslušljivo. Presek njegove plodne kariere na slovenski način… Z malo več moke, sladkorja in umetnih barvil…Priporočam!!!


                                                                   Dragan Babuder

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.