Red Sparowes – novopečeni bend, začinjen z masivnim »rifovjem« a-la Isis in Neurosis

Red Sparowes - novopečeni bend, začinjen z masivnim »rifovjem« a-la Isis in Neurosis

Red Sparowes – novopečeni bend, začinjen z masivnim »rifovjem« a-la Isis in Neurosis

RED SPAROWES (ZDA) (projekt članov ISIS, Neurosis, Pleasure Forever) in SPHERICUBE (Slo), Ljubljana / KUD France Prešeren, 22.3.2006


Na sredinem koncertu dveh kvalitetnih zasedb prekmurskih Sphericube in californijskih Red Sparowes v KUD-u France Prešeren je organizatorka Buba vnovič poskrbela, da je s sprejemljivo visoko ceno vstopnice za tri tisočake obiskovalec s koncerta lahko odšel popolnoma zadovoljen. Morda celo malce zasanjan, saj je peš-pot od koncertnega prizorišča do Bežigrada minila kot bi trenil.


Kot prvi so muzikalično gosto opremljene odrske deske zasedli štiričlanski Sphericube iz Prekmurja, ki so svoje glasbeno udejstvovanje začeli pred kakšnimi štirimi leti. Ne bo odveč, če omenimo, da so člani konceptualne formacije Prekmurje Noise Conspiracy ter da so prvič pomenljivo opozorili nase pred dvema letoma kot prestižni izbranci Klubskega maratona Radia Študent. Fantje so nas pač skušali popeljati v avantgardne vode post-rocka ali bolje reči instru-indierocka, vendar je popolnoma neobstoječi vokal, niti za instrumentalni vzorec ga ni bilo, popeljal zasedbo v oprijemanje postopkov ponavljanja, mestoma nadzorovanega hrupa in minimalizma. Menim, da bend še vedno vleče glasbene in konceptualne niti iz neke izumetničene avantgarde, katere del definitivno želi biti. Treba je pa priznati, da je znotraj tega detoniranega post-rock žanra, v katerem je že vse povedano (ali pa tudi ne), težko narediti kaj novega in prepričljivega, še posebej, če so na voljo »samo« kitare in bobni. Oporo glasbeni zamisli sta nedvomno nudila oba kitarista, izvabljajoč iz inštrumentov vse vrste minimalističnih okraskov in prijemov. Še posebej dopadljiv je bil intro, kjer kitarist načne nastop z vrsto alikvotnih prijemov, za tem pa po strunah in pickupih »vleče« bobnarsko palčko, s pomočjo katere ustvari opojno jokajoči efekt. Prav hlastal sem pa za mestoma tršimi stonerskimi prijemi, ki bi dodali nekaj enigmatičnosti in surprise efekta v nepregledno molovsko ovinkarjenje. Iz ovinkov mi je mestoma »pomagal« bobnar s svojim kot kost trdim in zgoščenim bobnarskim stilom. S svojimi agresivnimi »break-beati se je kosal tudi z ritem mašinami, ki so v ta mestoma razvlečeni okvir vnesle še posebno zgoščenost. Kakorkoli že, Sphericube so dopadljiv in suveren mlad bend, pesmi tečejo z nekaj malo vzponov in padcev. Škoda le, da te naraščajoče napetosti ne sprostijo, saj so mi v mislih ostali na pol poti.


Že ko sem postal malce naveličan postrockerskih zmazkov, ki velikokrat višek kompleksnosti dosežejo ravno z nerazumljenostjo, je raven mojega zanimanja nemudoma narasla v družbi Red Sparowes. Novopečeni bend, začinjen z masivnim »rifovjem« a-la Isis in Neurosis, katerega članstvo so si razdelili Bryant Clifford Meyer (Isis), Josh Graham (Neurosis; vizualije), Greg Burns (Halifax Pier), Andy Arahood (Angel Hair) in David Clifford (Pleasure Forever), je prišel v Ljubljano predstavit prvenec »allmighty« založbe Neurot Recordings At The Soundless Dawn. Postregli so natančno s tem, kar pogosto pogrešam pri izvajalcih tovrstnega žanra – dinamičnost, večja mera distorziranih kitar, hitrejših ritmov, prežemanje toplih tonov, rastoča napetost, ubiranje višjih strun in uporaba delayev, reverbov… Vse to in še ogromno subjektivnih in konceptualnih aranžmajev pripelje do končne epskosti in spektakularnosti zvočnega mesovja. Odmik iz post prepon v instru-metal je tukaj popolnoma na mestu. Red Sparowes so enostavno postregli z zvočno docela izpolnjeno godbo. Kar se meni zdi zelo pomembno v tovrstnem žanru, ni bilo opaziti nekih posiljenih menjav ritma, čeprav so »nanizali« tako grindcorovsko udarnost kot tudi brezčasno počasnost, dodali pa so še ščepec apokaliptičnih landscape vizualij, ki se je kakopak nadvse ujemala s konceptualnim delovanjem zasedbe. Skratka, perfektno zapakirana godba, morda celo nekoliko komercialno naperjena, kar pa ne predstavlja ničesar negativnega. Upam samo, da ne gre za nek stranski projekt peterice talentiranih in vizionarskih glasbenikov ter da bomo njihovih stvaritev (tudi s pomočjo Bube) deležni tudi v prihodnje. Le kaj mainstreamovsko-alternativnega se bo še prikotalilo za njimi?


Za RON videl, slišal in spisal Milko Pečanič

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.