Vrooom

Vrooom

Vrooom

Pred koncerti v Ljubljani, Cerknem in v Škofji Loki, smo se pogovarjali z beograjsko skupino VROOOM, ki se po nekaj letih vrača na slovenska koncertna prizorišča. Pred tremi koncerti in kasnejšo marčevsko izdajo njihove zadnje plošče »Evolucija« za slovenski trg, smo se pogovarjali z Markom Grubićem, basistom ter človekom, ki stoji za samplerjem pri tej beograjski multižanrski zasedbi.


Prvo vprašanje je v zvezi z urbano beograjsko sceno. Kakšne so možnosti preboja v medijski prostor z glasbo, ki ni turbo folk, pa tudi ni obremenjena z nobeno glasbeno zvrstjo? Kakšne so možnosti igranja, nastopa v klubih za skupino tipa Vrooom?


Dejstvo je, da je masovni okus danes precej daleč od tega kar mi počnemo. Najbolj gledani in odmevni mediji v Srbiji funkcionirajo po nesprejemljivem monopolnem principu. Televizijske hiše imajo tako svojo glasbeno založbo, da ostalih težav niti ne omenjam, a naša glasba vseeno nekako pride do publike, tudi skozi te velike medije in to na najrazličnejše načine. V kolikor ne bi našli svojih poti, se ne bi niti znašli na vrhu vseh lestvic ob koncu leta in prejeli nagrado za skupino leta 2005 na edini srbski glasbeni televiziji – Metropolisu. Po drugi strani pa ima MTV ADRIA, ki ima v Srbiji veliko gledanost, veliko posluha za naše ustvarjanje in lahko samo upamo, da bodo MTV Adria in podobne televizije v prihodnje omogočile širše komunikacijsko polje za zasedbe iz naše regije. V smislu nastopov pa ni težko nastopati po klubih, koncem prejšnjega leta pa smo imeli tudi veliko promocijsko turnejo po pravih klubskih prizoriščih (kjer se glasba ne igra tako, da zraven nekdo je pizzo), kar je kar velih zalogaj, cilj je ambicioznejši in hkrati težje dostopen, ampak je mogoč.


Kako je v Srbiji najti založnike, ki bi bili potencialni izdajatelji dobrih urbanih skupin?


Povsod so redke dobre skupine, še bolj redke pa so založbe, ki so pripravljene izdati tako glasbo. To velja za Srbijo in za tujino. V Srbiji ta trenutek od resnih založniških hiš tega tipa obstaja le Automatik/Mascom, to je založba pri kateri smo tudi mi sami. Recimo B92 se skorajda ne bavi več z založništvom.


Na začetku kariere ste začeli zelo hitro delati s teatrom. Kako in kje ste našli stik s teatrom?


Slučajne okoliščine iz mladosti so nas povezovale z gledališčem. Naš takratni kitarist je kasneje postal gledališki režiser, tako smo pričeli z igranjem glasbe za njegove predstave, kasneje pa se je to razširilo na najrazličnejše mogoče glasbene oblike (film, dokumentarni film, »performanci«, priredbe, športne prireditve, reklame).


Gledališče ima svoje specifike in limite. Kako ste se uspeli prilagoditi tem specifikam in koliko ste se naučili iz teh sodelovanj? Mislite, da vam je sodelovanje prineslo večjo prepoznavnost tudi širše?


Prvo večjo prepoznavnost smo doživeli kot glasbeni del gledališke skupine »Torpedo«, s katero smo za srbske razmere koncem devetdesetih doživeli uspehe, ki si jih nismo upali predstavljati niti v sanjah. Vse do danes je Vrooomov repertoar v tesni zvezi s komponiranjem uporabne sodobne glasbe, saj glasbo često igramo v drugačnih aranžmajih na koncertih oz. v gledališču. Gledališče nas je naučilo, da naravno in nevsiljivo prepletamo različne glasbene žanre.


Z gledališčem ste gostovali na mnogih lokacijah izven Srbije. Kako so vas sprejeli v Evropi in kakšne so razlike med srbsko in »evropsko« publiko?


Zato, ker naša glasba zbira ljudi podobnega karakterja, ki iščejo nekakšno avtentičnost in osebno noto kot snov za komunikacijo, najbrž ne najdemo razlik v atmosferi med koncerti od Francije do Črnega morja. Vsekakor ne drži klišejska razdelitev na hladne severnjake in tople južnjake. Edina specifičnost je, da v svojem mestu (Beogradu) potrebuješ več truda, da bi prišlo do uspeha.


Zasedba ni sestavljena najbolj tipično (bas, kitara, boben, vokal). Je ideja za tako postavo nastala spontano zato, ker niste našli glasbenikov ali zgolj zato, da bi je postava drugačna?


Odgovor je preprost. Zbrali smo se zaradi osebnega talenta ter izraza in ne zaradi ideje, kateri inštrument mora biti v skupini in kateri ne. Rezultat je bil zasedba kot jo poznamo, nastali pa smo povsem spontano.


Vsaka vaša plošča je tehnično boljša in uspešnejša. Mnogim skupinam to ne uspeva. Kako je delati nekaj konstantno dobro ter zraven še dodajati neke sodobne primesi v glasbo?


To bi moral biti vsakodnevni proces pri vseh, nato pa stvari pridejo same po sebi, predvsem zaradi izkušnj in zrelosti izvajalca. Ne vem pa zakaj to drugim ne uspeva.


Kako so ljudje sprejeli vašo mešanico različnih žanrov in mešanice domače glasbe s svetovnimi trendi. Zdi se mi, da je to v Srbiji nekaj bolj kot ne novega?


Na začetku je bilo pri poslušalcih precej zmede, ki smo jo reševali z vse večjo razpoznavnostjo zasedbe, ko so nas začeli »a priori« doživljati bolj resno. S tem sta komunikacija in dojemljivost hitrejša. Drugače pa ali je stvar resnično avtentična ter je to vedno nekaj novega ali pa nima nobenega glasbenega smisla.


Razlika med vašo tretjo in zadnjo ploščo je precejšnja. Zakaj ste za vašo ploščo izbrali ravno naslov »Evolucija«?


Najprej se nam je v dveletnem časovnem obdobju, kolikor časa smo porabili za zadnji album, zgodila osebno mikro evolucija, ki jo lahko poslušalci zaznajo tudi na plošči. Po drugi strani pa smo bili v trenutku končanja albuma fascinirani nad evolucijo stvarnosti v stvarnost predstavljanja, ki je evidentno močnejša, kar smo ilustrirali tudi s sliko na naslovu ovitka. Danes naše koncerte spremljajo specialno »designirane« video animacije na temo evolucije kot vsakosekundne menjave izrazite prisotnosti, ampak neizrazitih vzrokov.


Zdi se mi, da ste se prav z »Evolucijo« odmaknili od gledališča, s katerim ste pred temi delovali skoraj od nastanka. Zakaj ste se deloma odmaknili od gledališča?


Nikoli nismo prenehali delati z gledališčem! Ravno sedaj delamo neko otroško predstavo za gledališče v Banji Luki, je pa res, da »Trupa Torpedo« ne obstaja več. V skrajnem primeru tudi delo na albumu, kot je »Evolucija« postavlja neke zahteve in limite, iz katerih izhajamo tako, da morajo pesmi preiti skozi določene medijske kanale, da bi sploh prišle do publike, s tem pa se na nek način tudi tovrstno delo lahko doživlja kot naloga za umetniško profilirano glasbeno formo.


Opiši vašo glasbo s čimmanj besed?


Osebni glasbeni izraz brez kakršnegakoli obračanja pozornosti na žanrske zahteve.


Postali ste nakakšna festivalska skupina, saj veliko nastopa na festivalih. Zakaj takšna fascinanca nad festivali in kako vidiš razliko med festivalskimi in ostalimi nastopi?


To bi najbolj vedeli strokovnjaki za marketing, ki bi vam tudi povedali zakaj so festivali tako v modi. Ko namreč pogledaš kako izgledajo turneje tudi največjih svetovnih skupin, opaziš, da je večina nastopov izpeljanih ravno na festivalih. Mi neke velike razlike ne vidimo, odgovarja nam vse kar nam tehnično omogoča vsaj zadovoljiv nivo. 


Povejva se kakšno o koncertih v Sloveniji, kjer niste nastopili že nekaj let. Pripravljate kaj posebnega sedaj, ko se vračate? Zaradi česa bi priporočili ljudem, da pridejo ravno na vaš koncert?


Pripravljamo nastop, ki je veliko bolj konsistentna, direktna, energična in po vsem sodeč predvsem veliko bolj komunikativna od naših nastopov pred nekaj let. Z nami bo tudi video, ki nekako nadomešča teatersko izvedbo. Ne smemo pozabiti izpostaviti tudi izredne scenske sposobnosti našega »frontmena«, vokalistke Vanje Milinković.


Izdajate tudi ploščo za slovensko tržišče. Kakšne mislite, da so vaše možnosti, da bi tudi v Sloveniji doživeli velik odziv, na tako majhnem trgu.


Kolikor jaz poznam situacijo iz ostale kulturne dejavnosti je Slovenija majhno, ampak močno tržišče, na katerem nam uspeh veliko pomeni, saj si resnično želimo v pravem pomenu zasijati tudi pri vas. Že ko smo nastopali v pravih »partizanskih« pogoji, smo imeli uspešne in polne koncerte, kar nam daje še večjo vzpodbudo za preboj na slovenski trg. Mislim, da obstaja velik komunikacijski potencial med slovensko publiko in nami, kateri bo upam šele sedaj, ob resnejši podpori Automatik/Mascoma, Nike in slovenskih promotorjev, doživel pravi razvoj. Vse informacije v zvezi z nami pa lahko najdete tudi na www.vrooom.co.yu


JIZAH

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.