Olivija – Brez sramu in brez strahu

Olivija - Brez sramu in brez strahu

Olivija – Brez sramu in brez strahu

2005, Nika records


Mala plošča Brez sramu in brez strahu predstavlja dopolnilo leta 2004 izdanemu albumu Med moškim in žensko, izvrstno pa deluje tudi kot samostojni izdelek, ki zaključuje dosedanje obdobje Olivije ter hkrati odpira prostor za nove zvočne dogodivščine v prihodnje. Glasbe v njihovem primeru res ne gre tlačiti v omejene žanrske kalupe, ki čedalje pogosteje služijo le za potrošniku prijaznejši pogled na trgovinske police, saj se na vsakem koraku spogledujejo z raznovrstnimi zvočnimi prijemi, ki rezultirajo v sicer kompleksnejšo, a še vedno za uho nadvse prijetno glasbo.


Ploščo odpira naslovna šansonjerska skladba Brez sramu in brez strahu, ki je tudi dobitnica nagrade na Festivalu slovenskega šansona leta 2005. Gre za čustveno kombinacijo klavirja, bobnov in harmonike, v samo ospredje pa je postavljena lirična vokalna interpretacija Severe Gjurin. Intimno vzdušje nadaljuje akustična verzija skladbe Kadar sva sama, ki je bila posneta v sklopu oddaje Izštekani. V preoblikovanemu aranžmaju originalne izvedbe bas kitaro zamenja kontrabas Žige Goloba, k zvočni obogatvi pa prispeva še klavir, ki ga na uradni verziji sploh ni. V novo podobo so vtkane tudi nevsiljive solo točke kitare, klavirja in klarineta, posledica naštetega je časovno nekoliko raztegnjena verzija. K remiksu naslednje skladbe Ledena je Alda Ivančiča, ki se je pod njega podpisal, napeljala nostalgija iz časov, ko so v črno-beli Ljubljani naši in vaši starši hodili na sobotne plese ter koncerte Belih vran in Mladih levov. K novemu zvoku poleg tipičnih ‘aldotrikov’ doprinesejo še dodan električni klavir, novi spremljevalni vokali in na nekaterih mestih podvojeni Severeni vokali. Obe verziji, vokalni in inštrumentalni remiks, New York (sans Paris) delujeta v ritmih elektro jazza, ki ga gojijo tipični predstavniki omenjenega žanra St. Germain. Gre za mešanico elektronskega beata in klasičnih inštrumentov, čez katero je v vokalni različici nasneto pravo ljubezensko besedilo, v inštrumentalni pa samo zlogovno popevajoče. Drum’n’bass verzija komada Najini gozdovi je v osnovi  nastala zgolj kot koncertna popestritev, zaradi izjemnega odziva poslušalcev pa je našla tudi mesto na plošči. Tako stilsko nadaljuje elektronske ritme, ki smo jim priča na predhodnjih dveh komadih, ter s tem tudi tu izpolnjuje prvotno funkcijo, ki ji je bila namenjena že na koncertih. Album zaključuje Pacheka buda (Tihi buda), ki je hkrati sklepni del treh bud (še Črni buda ter Srebrni buda), ki pa brez vokalov zapluje v nekoliko zahtevnejše jazz vode, saj je bila napisana prav za jazzovski klavirski trio (klavir, kontrabas, bobni).


Kot pravi Gal Gjurin v bogatem spremnem besedilu, kjer s strokovno terminologijo do potankosti secira zgradbo posameznih komadov, lahko glasbo v splošnem primerjamo s kuhanjem, saj gre pri obeh veščinah za spajanje različnih okusov, barv in tekstur v okusno celoto. Pričujoča Olivijina mineštra je kljub ali prav zaradi obilice raznovrstnih začimb zelo okusna, zato vam ob tej priložnosti lahko zaželimo le še dober tek in obilo užitkov!


Jurij Bizjak

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.