Moveknowledgement na Vrhniki

Moveknowledgement na Vrhniki

Moveknowledgement na Vrhniki

Moveknowledgement, Vrhnika / Klub Zakon, 11.2. 2006


Novomeška skupina Moveknowledgement si je v letih odkar je prisotna na slovenski glasbeni sceni pridobila naklonjenost kritikov, imajo pa tudi že lasten krog zvestih poslušalcev.


Ti so na svoj račun ponovno prišli v soboto, 11. februarja, ko je osmerica gostovala v vrhniškem klubu Zakon. Skupino sestavljajo pisec aranžmajev in kitarist Uroš Weinberger – Wein, raper N’toko (Miha Blažič), vokalistka Sandra Tomović, basist Dejan Slak, bobnar David Cvelbar, brata Mitja in Gregor Turk (soprano in alt saksofon ter pozavna), njihov najnovejši član pa je klaviaturist Miha Šajina. Po pogostosti koncertiranja je skupina prav gotovo ena izmed najbolj dejavnih na naši sceni. Iz dosedanjega delovanja Moveknowledgement bi lahko tudi sklepali, da njihov cilj ni hiter uspeh na slovenskih glasbenih lestvicah ampak dolgoročno koncertiranje in predajanje sporočilnosti njihove glasbe na teh koncertih.


Klub Zakon je bil na sobotni večer dokaj poln že pred pričetkom koncerta, med publiko pa so bili tako redni obiskovalci kluba kot pa tudi obiskovalci ’od zunaj’. Nekateri so pred začetkom bolj ali manj posedali v lokalu, za bolj zagrete pa je v prostoru kjer se odvijajo koncertni dogodki glasbo že vrtel N’toko. Ko je skupina pričela s svojim nastopom se je množica hitro zbrala. Njihov zvok nekateri opisujejo kot zmes hip-hopa, drum’n’bassa, jungla, reggaeja in funka, za pravi vtis o njihovi glasbi pa je nujen obisk koncerta.


Dogodek se je pričel z komadom Safe & Sound z njihove druge plošče, Ant people. Novi komadi med ljudmi večinoma (še) niso tako toplo sprejeti kot tisti starejšega datuma. Deloma bi to lahko pripisali dejstvu, da je nova plata še manj komercialno naravnana kot prva, deloma pa preprosto še slabemu poznavanju novejših skladb s strani publike. Vendar se skupina na to ne ozira kaj dosti, v veliki večini so igrali novejše komade, pa tudi starejši iz plošče Sun Sun so slišati drugače. Skupini se pozna dolga kilometrina na slovenskih in tudi tujih odrih, njihov nastop se nam najbolj vtisne v spomin po odlični uigranosti benda in po že prej omenjenem značilnem zvoku.


Zanimiv fenomen, ki ga nisem prvič opazil na tem koncertu je, da je takrat, ko je ’treba’ od  banda iztržiti še bis, dvorana vsaj desetkrat glasnejša, kot med samim koncertom. Takrat se oglasijo tudi tisti, za katere je bilo prej videti, da jih bolj kot sam nastop skupine zanima soseda ali pa okupacija s priljubljeno znamko pijače. Tokrat je skupina nastop izdatno podaljšala z jam session-om, katerega namen je bil po N’tokovih besedah prepoditi tiste, ki še ne želijo domov. To jim ni povsem uspelo, večji del publike je namreč vztrajal do konca in na koncu skupino nagradil z zasluženim aplavzom.


Andrej Motl

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.