Kurentanc – žur težkega formata

Exif_JPEG_422

Sobotni popoldan je minil v znamenju mrzličnih priprav tistim, ki smo na Ptuj prispeli šele tik pred velikim finalom – najbolj norim koncem tedna v tem običajno nekoliko zasanjanem majhnem mestecu! Iskanje prave lasulje pa lepljenje trakcev, prirejanje majčk ter še zadnji popravki na pisanih klobučkih, še malo bleščic za veliki dogodek in nori gobici, vaši poročevalki, sta bili nared!

Kurentanc je že domala kultni ples,  ki nekaterim pomeni vrhunec pustnega časa, drugim pa le eno od mnogih opcij zabave na pustno soboto, za katero se odločijo predvsem mlajše generacije, pa naj bodo dijaško, študentsko, pavzersko ali pa delavsko obarvane. Odkar so ga pred leti preselili iz nekaj kilometrov oddaljene kidričevske prireditvene dvorane v športno dvorano Mladika, ki je v neposredni bližini samega centra mesta, nekateri sicer godrnjajo, a množica mask, ki se na njem vsako leto zbere, ostaja enaka. Ples zadnja leta prerašča lokalne okvire, saj mnogi s seboj pripeljejo nič hudega sluteče prijatelje iz drugih krajev. Organizatorji (Klub ptujskih študentov) so z letošnjim obiskom zelo zadovoljni, saj se je število gostov podvojilo (prve ocene se gibljejo okoli števila 500), prireditev pa je iz leta v leto bolj odmevna.

Prispeli smo dovolj zgodaj, da smo brez daljšega čakanja vstopili v še ne povsem polno dvorano, kjer sta vzdušje z vsem znanimi nepogrešljivimi plesnimi hiti dvigovala DJ Šemnički in DJ Jerno. Po sistemu »daj, kjer je plac« smo odložili topla oblačila v majhno sobico, ki je to noč prevzela vlogo sicer nenadzorovane garderobe; smo pa za to pomanjkljivost vedeli že iz prejšnjih let, tako da nekih lepih cunjic tudi nismo imeli. Hitro smo se pomešali med že precej razigrano množico; predvsem svinje so svojo vlogo z valjanjem po tleh odigrale zelo prepričljivo (prejele so tudi eno od skupinskih nagrad), avtentičnosti pa ne gre zanikati niti talibanom, ki so zažigali (sicer majhno in papirnato) ameriško zastavo. Okrog polnoči je taktirko prevzel band Slon in sadež; vsem znana zabavljača sta tokrat nastopila v polni zasedbi (s še tremi člani skupine) in iz zvočnikov je začelo bolj po rockovsko vibrirati; zapustila sem plesišče in se odpravila do vhoda v (neuresničeni) želji spraviti noter druščino, ki je prispela nekoliko prepozno in je stala v gneči pred redarji, saj noter niso več spuščali. Čeprav se nam je zdelo, da dvorana ni ravno nabito polna, takšno odločitev pozdravljam. Nikjer, še najmanj pa med divjimi svinjami, palčki, kapljami vode in celim kupom transvestitov namreč ni užitek stati kakor riba v konzervi! Ne predstavljam si niti, kako bi zdržali WC-ji, do katerih se je tako ali tako vila kar lepa vrsta.

Sledila je domača zasedba Funk conection, katere pevec je Ptujčanom dobro znan izjemen improvizator breakbeat zvokov z usti (beatbox), vendar so tokrat krmarili bolj v funk vodah in postregli s stalnim repertoarjem že znani publiki. Kakor vsako leto sta bila tudi tokrat v ceno karte vključena krof in kisla juha; slednja mi je tako teknila, da sem žal zamudila izbor najlepših mask! Ura se je bližala četrti zjutraj in dvorana se je počasi, a vztrajno praznila. To je namreč čas, ko se Kurentanc zaključi, Pepelka izgubi svoj čeveljček, dobre glasbe (še naprej) in hrane željni pa ostanemo praznih rok – Ptuj včasih pač ne zna izkoristiti svojih potencialov niti takrat, ko jih dejansko ima.

Kurentanc je dogodek, na katerem posežejo po kapljici rujnega tudi tisti, ki so to nazadnje storili za novo leto. Za ostale pa je zagotovo žur težkega formata, ki zahteva nekaj žrtvovanja tudi s strani jeter in glasilk. Prav gotovo vsako leto nekaj sivih celic sklene kolektivno zapustiti naše glave prav na ta dan; a hej – če bomo s tem odgnali mrzlo zimo (ali ptičjo gripo, ki se prednostno preganja letos), smo dosegli svoj namen.

Mojca Mayr

foto: Jana Kelc

Fotogalerija:

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.