Toše, Tony, Hari Mata Hari, Bajaga – Žur leta 2005

2005_12_15_zur_leta_001

Žur leta, mala dvorana hale Tivoli, 15.12.2005


cena: 4900 SIT (v predprodaji)


Koncert štirih, oglaševan kot žur leta 2005, se je pretekli četrtek odvil v skoraj polni mali dvorani ljubljanske hale Tivoli. Po pričakovanjih so sprva na svoj račun prišle mlajše generacije, drugi del koncerta pa je bil namenjen nostalgiji; s hiti, ob katerih so se zabavali (že) naši starši.


Nekaj  čez napovedano 20. uro zvečer se je začel, žur leta. Otvoritveni del je pripadel vse bolj popularnemu makedonskemu zapeljivcu, Tošu Proeskiju… Prve vrste pa je zapolnil predvsem ženski del publike. Opaziti je bilo, da so pesmi iz najnovejše plošče »Pratim te« že veliko bolj poznane kot na njegovem zadnjem (in hkrati tudi prvem) večjem koncertu poleti v Križankah. Razigran spremljevalni bend in prav tako razpoloženi Toše, ki si je seveda spet privoščil skok iz odra in pozdravil svoje oboževalke, so poskrbeli za dober odziv. Čeprav s samim koncertom ni bilo prav nič narobe, se mi zdi, da le ni bilo vse skupaj ravno tako čustveno nabito kot npr. v Križankah ali na njegovi promociji plošče. Občinstvo je sicer sodelovalo, a veliko manj intenzivno kot bi lahko.


Naslednji del je bil Tonyjev. Vedeli smo, da je v živo zanimiv, energičen, da na odru izvaja razne norčije, a da zna biti tako prepričljiv, … Dogajalo se je dobesedno celotni ekipi – spremljevalna vokalista sta zelo energično opravljala svojo nalogo, bend je skupaj s pevcem celo pokazal kakšno plesno točko ali dve, vmes pa zabaval s starejšimi in hiti iz zadnje, ne dolgo nazaj izdane plošče »Budi uz mene«. Seveda pa je povsem pričakovano najbolj razveselil »Blago onom ko te ima«. Seveda smo bili deležni tudi dueta s Tošem, »Lagala nas mala«, ko je pod odrom zopet završalo. Oba pevca sta bila v čisto nekem drugem svetu, tako da sta odpela še »Morskega vuka«.


Točka tri je bil Hari Mata Hari. In ponorel je starejši del občinstva! Pesmi, ki jih je nizal kar eno za drugo, so bili vsem dodobra poznane, tako da so jih z veseljem prepevali zraven. Nastop, ki je nekatere navdajal z nostalgijo, spet druge pa z mislijo, da to pač ni glasba njihove mladosti (saj so se poslušalci v prvih nekaj vrstah po nastopu Tonyja Cetinskija dokaj hitro zamenjali), je bil natempiran očitno do minute. Hari Mata Hari so ga izpeljali brez odvečnih besed, namesto njih je govorila glasba.


Višek za tiste že prej omenjene nostalgike pa je bil prav zagotovo nastop Momčila Bajagića – Bajage. Z Instruktori so dokazali, kako se streže stvarem, o njihovi uigranosti in kilometrini tako ali tako ne moremo razpravljati, saj so skupaj že več kot 20 let. Vsi hiti iz Bajaginih ust so zveneli tako kot nekoč, z dobro mero energije in navdušeno publiko. To pa je tisto, kar si vsak glasbenik na svojih nastopih lahko le želi. Nekateri so se z zadnjimi nastopajočimi zabavali do konca, spet drugi so po nekaj časa obupali. A tiste štiri obljubljene ure dolg koncert smo vseeno dobili. Eni bolj, drugi manj zadovolj(e)ni.


Sam naziv  »žur leta« pa po mojem mnenju bolj predstavlja »Žurnalov žur leta«, ker tisti v pravem pomenu besede, to ni bil. Je bilo v letu 05 le toliko drugih dobrih koncertov, da je takšen naziv malo pretiran.


Nina Jenko


foto: Samo Bešlagič

Fotogalerija:

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.