Tereza Kesovija – dalmatinska diva

Tereza Kesovija - dalmatinska diva

Tereza Kesovija – dalmatinska diva

Tereza Kesovija, Ljubljana / Hala Tivoli, 22.12.2005


Kaj lahko pričakuje obiskovalec mlajše generacije ob nastopu Tereze Kesovije? Občutki so bili mešani, a tako ime in še spremljevalni orkester ne more razočarati, mi je šlo po glavi in odločila sem se, da grem.


Prišla sem nekaj minut pred napovedanim začetkom in ker se Tereza ni pustila čakati, sem le na hitro ujela, da je publika večinoma starejša, čeprav ne gre zanemariti mlajšega občinstva.


Tereza je v svojem nastopu dokazala moč svojega glasu, pravo energijo, s katero se je vživela v pesmi, ki so besedilno bogate in jih Tereza odpoje z resničnim vživetjem. Že s pesmijo Sve se vrača, sve se plača nas je osupnila s svojim glasom in tako je nadaljevala tudi naprej.


Njen žametnohripavi glas, v katerem se čutijo tudi njena leta, je predvsem lepo zvenel v pesmih, ki imajo francoska besedila, spominja na francoske šansonjerke iz vinilnih plošč, ki tako nostalgično prasketajo. Predvsem pesem Senza te nam je pognala mravljince po telesu, ko je Tereza dala od sebe vso energijo.


Vsekakor niti v sekundi svojega nastopa ni varčevala s svojim glasom, le za par skladb ji je omogočila odmor Klapa Jelša, ki je zapela nekaj dalmatinskih pesmi. Mene so sicer viseča slovenska in hrvaška zastava, velike ikebane na odru in zborovski večglasni sekstet s svojimi nežnimi melodijami sicer nekajkrat spomnili na kakšen pogreb, vendar sem ob odhodu slišala več komentarjev, da je bila Klapa še boljša od Tereze.


Med nastopom klape smo od daleč videli, da so se odprla vrata in tudi bolj kratkovidni smo v dolgem belem krznu prepoznali Heleno Blagne. No, in Tereza se je vrnila. Tokrat je dolgo roza obleko zamenjala še bolj oprijeta in še bolj dekoltirana črna obleka. Helena ni ušla njenim očem in tako sta si takoj izmenjali poljube.


Tereza Kesovija je vsekakor, tako kot večkrat imenujejo našo Heleno Blagne, diva v pravem pomenu besede. In tako so tudi ravnali z njo. Številni odobravajoči pogledi in poljubi dirigenta na njeno roko, spremljanje s strani mladega gospoda do garderobe in nazaj, baletni plesalec, ki ji je dvoril s plesom in se na koncu vrgel pred njena kolena, vse to je potrjevalo, da si je s 45-letnim nastopanjem pridobila status prave dame.


Tereza nam je poleg svojim pesmi, od katerih je največji aplavz požela Moja poslednja i prva ljubavi, postregla tudi z operno arijo Nabuko. Vsake toliko smo se ustrašili, da bo Terezi vendarle zmanjkalo glasu, vendar je kljub parim neujemanjem s tenoristom izpeljala pesem mogočno do konca.


Še preden je Tereza zaključila svoj, več kot 2-urni nastop, so ji naročje obložili s številnimi šopki in Tereza se je v šali odločila, da bo odprla v Ljubljani cvetličarno. V resnici pa nas je za konec presenetila še s prepevanjem v slovenskem jeziku. Pri petju Svete noči je na oder povabila Heleno, kjer je, to moram priznati, Helenin glas zvenel bolje. Nato nas je Tereza nasmejala še s priredbo pesmi Pušelc ti dala bom. Na koncu pa je zapela še odo Dubrovniku, svojemu rojstnemu mestu, in tako zaključila v svojem jeziku.


Na koncu ne smem pozabiti omeniti še orkestra, ki je vse skozi spremljal Terezo. Tereza se je sicer zmotila pri njihovi najavi, vendar jih je potem med nastopom večkrat pohvalila in pri publiki spodbudila aplavz, namenjen orkestru. Kot mlajša poslušalka sem Terezin nastop doživela kot mogočen slavospev pevki, ki že 45 let polni odre. Njene pesmi so z orkestrom zvenele mogočno, pa vendarle jim je večjo mogočnost dajal njen močan glas in manj orkester.


Vanja Vozelj

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.