Sindustry – greha vreden rave!

sindustry_02

Sindustry 5-Technophilia, Koper/Bonifika, 3.12.2005, vstopnina: do 23h 4000 SIT, po 23h 5500 SIT, Ambient: športno in rekerativno


Ponovno smo dočakali soboto, katere večer nam prinese veselje, smeh in novo  pričakovanje. Prav nič drugače ni bilo tokrat, zato smo se odpravili na ‘telovadbo’ v športni center Bonifika v Kopru, kjer so nas pričakovali DJ-ji, da ogrejejo naše podplate, pospešijo srčni utrip in popolnoma odklopijo glavo… 


Naš prihod v Koper pa ni bil tako zelo navdušujoč kakor line up, ki ga je organizator  Explicit Music pripravil za vse nas rejverske dušice. Iskali smo in iskali, se vozili po popolnoma neznanih ulicah in za trenutek še obiskali vhod Luke Koper, kjer smo ugotovili, da zagotovo nismo na pravi poti. Končno se nam le nasmehne sreča in uspe nam ugledati množico telovadcev, pripravljajočih se na poskakovanje po plesišču. Vzdušje pred telovadnico je naraščalo in parkirišče se je pridno polnilo. Ker pa temparature niso bile naklonjene čakanju zunaj, smo se kaj kmalu napotili proti vhodu. Sprva so nas presenetila dekleta, ki so poskrbela z majhnimi vzorci parfuma, da smo vsi lahko lepo dišali. Glasba v dvorani je že odmevala v prednji prostor, v katerem so bile postojanke za vsa žejna grla. Ob vstopu v dvorano pa nas čaka novo presenečenje.  Plesiče je bilo presenetljivo osvetljeno. Močna rumena svetloba je osvetljevala ves prostor. Svetli Sindustry…tako lahko rečemo tokratnemu dogodku v Bonifiki, saj so ti reflektorji le po redko ugasnili.


Party z že kar nekaj letno zgodovino, ki je prešnja leta veljal za ”Open Air Party”, se je tudi tokrat izkazal za zelo uspešnega. Tokrat so nas popeljali v svet techna Veztax, Slobodan, Simon Coyle. Ti so nas šele ogrevali, pa čeprav le peščico najbolj neučakanih. Ura je odbila polnoč in za gramofone je stopil Mark Broom. Začetek in ves njegov set je bil zelo energičen in  lahko bi se samo reklo »VAU TO JE NORO« . Neprestano so me spreletavale takšne misli, saj nas je navdušil s pravim tehnom, ki ga je na žalost vse manj, saj se vse spreminja v zvoke tršega techna, imenovanega schranz. A naše noge še zmeraj niso bile tako pripravljene, da bi postopale skupaj z ritmom, pa tudi vzdušje še ni bilo »tapravo«. Takoj za njim pa smo pričakali fantiča, znanega pod imenom Technasia. Ta je popolnoma postavil množico na noge, napolnil dvorano in pravi parti se je začel. Telesa so se potila, norela, skakala ali plesala in preneketari obraz smo ujeli z nasmehom. A seveda energije prav nihče nima na pretek, zato je DJ Christian  Wunsch  plesišče malce umiril in nas zapeljal s svojim live actom nastopom ter naredil veliko uslugo pridnim dekletom za šankom, ki so lepo skrbela, da nihče ni ostal žejen. Povečala pa se je tudi gneča pred toaletami, kjer smo doživeli zelo neprijetno presenečenje in kjer sem ugotovila, da je pomembno biti prijatelj tako imenovanega »reditelja«. Zelo sem razočarana nad redarsko zasedbo, ki ne zna ukrepati pravilno in v skladu z zakoni. Ne vem, ali ignoriranje težav spada v njihov opis delovnih nalog, saj niso posredovali, ko je nek moški udaril fanta, ki ni naredil prav nič, in nato še zlomil vrata na stranišču. Veze in poznanstva, pa očitno lahko delaš, kar želiš. Vsekakor se mi zdi to popolnoma zgrešeno in neodgovorno od redarske službe in upam, da bo naslednjič poskrbljeno za boljšo varnost in red.


Ko smo le uspeli zapustiti zgornje prostore s spoznanjem, kakšni ljudje nas sploh »varujejo«, smo naleteli na še eno zvezdo večera…Regis, ki je prav tako izvedel live act, je nadaljeval z umirjenim stilom tehna. A to je bilo le začasno, saj se je ritem vse bolj pospeševal. Plesišče se je spet napolnilo in ponovno je bilo moč zaslediti z vzdušjem napolnjeno dvorano. Marsikdo je iz sebe izstisnil še zadnje moči, se trudil slediti glasbi, nekateri so si privoščili malo osvežitve, spet drugi pa le posedali po klopeh, verjetno z željo, da jim uspe ponovno vstati. Za zaključek pa smo lahko spremljali tako imenovanega Andrea Lem. Ta se je poslužil  stila tršega techna ter poskrbel, da so vsi skurili še zadnji kanček energije, ki so jo premogli. Prav neverjetno je bilo opazovati vse te ljudi, ki so še ob pol šesti uri zjutraj imeli toliko volje in moči, da so lahko sledili vsem tem hitro prepletujočim se zvokom.


Za mano je še en tehno parti in lahko samo rečem, da sem se imela fenomenalno-čudovito- super in vem, da se bo marsikdo strinjal, da so prav vsi nastopajoči presenetili tako ali drugače in nas za nekaj ur postavili v svet, kjer ni skrbi. Vse kar je takrat pomembno je glasba, prijatelji, vzdušje, vsi tisti snopi svetlobe, ki se igrajo po stenah in rišejo mavrice na vseh, ki plavajo v brezskrbnem svetu in poskrbijo, da je popotovanje še prijetnejše. Žal pa vse najlepše kmalu mine, ura je odbila šest in mi smo se odpravili domov, nabrati nove moči za naslednjo dogodivščino. 


Helena


Foto: Boštjan

Fotogalerija:

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.