Orleki na Prešernovem trgu

Orleki na Prešernovem trgu

Orleki na Prešernovem trgu

Orlek, Ljubljana / Prešernov trg, 23.12.2005


Praznična Ljubljana nam je postregla tudi z različnimi koncerti. Na Prešernovem trgu se vrstijo koncerti, lahko bi rekli, kakovostnih glasbenih skupin.


V petek, 23. decembra, so nam peli zasavski Orleki. Mi Zasavci radi poslušamo našo pristno, včasih trdo in marsikomu smešno govorico. Kljub temu, da nam očitajo številne kletvice, se jih člani skupine Orlek niso poslužili. Že takoj na začetku so nas Orleki peljali Na Kum in nadaljevali z opevanjem naših krajev, knapov, ali pa vsaj peli v naši pristni govorici.


Bilo je precej mrzlo in glasbeniki so si morali na začetku malo mencati prste, mi pa smo se greli s kuhanimi vinom. Kmalu so se zagreli in marsikdo od njih je na koncu že igral brez bunde.


Organizatorji so v opisu predstavili Orleke kot skupino, ki igra folk, punk, polko in rock. No, folk in rock bi jim vsekakor potrdili, polka je vmes bolj za foro, kot zares, sledi punka pa bi težko našli. Prej se prepoznajo v pesmih ritmi skaja kot punka.


Pesmi Orlekov so inštrumentalno bogate. Poleg bobnarja, dveh kitaristov, basista, imajo še tri trobila (pozavna, saksofon, trobenta), harmoniko in klaviature (ta zadnja v isti osebi) ter vokal, ki prav tako igra kitaro. Včasih se glasovi inštrumentov že pomešajo med seboj, zato pesmi pogosto delujejo kot koračnice, ali kot da bi jih igrala pihalna godba.


Izpostaviti moram harmonikaša in klavituarista v eni osebi, enkrat je igral eno, drugič drugo, ali pa oba inštrumenta hkrati, pa še spremljevalni vokal je večkrat odpel. Igra tako vživeto, da se raje obrne stran od publike in igra v svoj užitek. Vendar to ne moti. Saj raztegne meh do tal, se ob tem skloni, obenem zapoje v mikrofon in nato vstane in vrže svoje lase čez glavo. Nato pa hitro udari še nekaj taktov po klaviaturah. Za publiko je to vsekakor zanimiv nastop, ki ne deluje samovšečno, ampak vživeto. Ni čudno, da njegova harmonika ni zapeta na hrbtu. Ne bi mogel delati vseh teh predklonov.


Orleki so vsekakor odigrali korektno, preplavili staro Ljubljano z zvoki, ki so tipični le za njih, in ker prihajajo iz revirjev, so ti zvoki postali sinonim za knapovske pesmi. Malo slabše je bilo sicer ozvočenje, vendar smo tega na odprtem v Ljubljani že vajeni.


Pred odrom se sicer ni zbrala množica, vendar so tisti, ki so se ustavili, v pesmih uživali. Med njimi pa je bilo slišati veliko zasavske govorice. Za vse ostale pa so Orleki postregli tudi s priredbami. Na golico odigrajo Orleki tako hitro in udarno, da je daleč od pristne polke. Da pa bi v tem prepoznali punk? Tudi ne. Folk rock.


Vanja Vozelj

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.