Božična nepotešenost po francosko

david_guetta001

Supra travel X-mas party with David Guetta, Celje/Escape, 9.12.05, pristojbina za pobeg: v predprodaji 3500 SIT, na dan dogodka 4000 SIT+Flyer, 4500 brez, Ambient: prijetno klubski z dodatkom promocijskega materiala sponzorjev, organizatorjev in še koga; nič kaj božični


David Guetta, ime, ki vam je zagotovo dobro znano, pa morda ne veste, h katerim, vam ljubim, komadom spada. Gospod Guetta Blaster je letošnji dobitnik nagrad House Music Award v treh kategorijah, prominentni producent, ki nas je spravljal na kolena s svetom, ki si ga lasti(komad The World is mine 2005) in sporočal, da potrebujemo samo malo več ljubezni (komad Just a little more love 2002) ter pravi, da ga lahko »pofukamo«, ker je slaven ( albuma F*** me, I’m famous vol 1. in 2.). Fascinantno, mar ne?


Fascinirani od referenc dotičnega ustvarjalca smo se veliko prej kot ponavadi podali v Celje. Organizatorji so opozarjali pred veliko gnečo, zato smo jih ubogali, si veliko prej nabavili karte in že okoli 23. ure podpirali šank v Escape-u. O kaki gneči pa takrat še ne duha ne sluha, smo pa na veliko veselje vseh prisotnih slišali Sylvaina. Naše gore list me je uspel očarati s čudovitim komadom v kolaboraciji z Uršo Majdič aka Ursyno, ki je bolj znana kot pevka rockerjev Billy’s Private Parking. Komadič If I… (fell in love) , ki je sicer nastal že pred nekaj leti, je vzbudil pozornost v reklami enega izmed mobilnih operaterjev in je to, kar imam rada pri house-u. Dejstvo, da je nastal v slovenski produkciji, ga dela še toliko bolj privlačnega. Slo house=Great house, vsaj za ta komad in Sylvaina to definitivno velja. Njegov set je bil poln ušesom in telesom prijetnih ritmov, melodij, posrkal te je vase in prisili v sledenje njegovi zgodbi. Dečko rola z dušo in to se sliši, vidi, občuti in ne gre kar tako v pozabo. Boljše uverture v visoka pričakovanja glede glasbe gospodiča iz Francije si ne bi mogla zamisliti.


Napočil je velik trenutek, visoki svetlolasec (ki je le bežno spominjal na tistega iz fotografije na letaku in reklamah) se je znašel za gramofoni in ljudstvo, ki se je do takrat zbralo že v večjem številu, ni moglo skriti navdušenja. Preden je dodobra začel, je imel pred sabo znatno število rok z listki in pisali ter je opravil svojo zvezdniško nalogo dajanja avtogramov, preden se je posvetil temu, kar je njegovo poslanstvo. Intro je bil dober, udaren, pritegnil nas je in z veseljem smo povzdignili glas. Sledilo je nekaj komadov, ki so se nas res dotaknili in vzdušje se je počasi dvigovalo do točke vrelišča, ko nismo mogli verjeti, da je lahko nekaj tako zelo dobro. Guetta je car, je odzvanjalo v ušesih. To je enastavno creme de la creme in komaj smo čakali, da nadaljuje. Nato pa…popolnoma nepričakovano…premor, padec, umirjanje, nabijanje v prazno…Kaj?!? Prosim?!? Kam je šel tisti »positive vibe«? Zakaj je umirli vse skupaj? Kaj za vraga počne? In nato spet kak znani komadič, nežen, ki te prevzame in dvigne malce višje. Žal pa je le-temu spet sledil padec in to se je vleklo skozi cel njegov set, med katerim je na plano potegnil tudi kak res star komad, ki smo ga že pozabili, kar mu v bistvu štejem za dobro. Na čase se mi je zazdelo, da nam g. Guetta sploh ni postregel s setom, ki ga jaz pojmujem kot povezano celoto večih različnih skladb, zvokov, melodij, ritmov. Njegov nastop sploh ni deloval kot zaokrožena celota, temveč kot več ločenih delov med sabo precej nerodno povezanih in brez tistega pravega naboja. Seveda je imel nastop več svetlih trenutkov in dobro izbranih komadov, vendar mu je manjkala fluidnost in povezanost. Guetta nam je serviral Gaussovo krivuljo z začetkom, vzponom, vrhom ter padcem. In to večkrat. Vsekakor je bil sobotni večer nekaj drugačnega, česar nisem vajena in za kar ne bi mogla reči, da mi v celoti ustreza. Guetta stil očitno, ki pa smo ga bili do konca seta že pošteno siti.


Electricutes so malce popravili vzdušje, vendar je bilo težko skriti razočaranje in nepotešenost, ki jo je v nas zapustil nastop zvezdnika. Do nastopa DJ Brandona, DJ Pana  in DJ Om-a je večina naše odprave že sladko spala doma in se spraševala, zakaj ni Guetta odvrtel tako, kot vrti na setih, ki jih znamo domala na pamet in jih v nedogled nabijamo v zasebnosti naših domov. Saj res, zakaj le?


Barbara P.


foto: Simon Šturm

Fotogalerija:

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.