Božična maškerada na trdi način

masqeraid_06

Masqueraid, as hard as it gets, Celje/hala C + Casablanca, 25.12.2005, božični prispevek: 3900 SIT pred 23h 4900 SIT po 23h, Ambient: hala C-prostorna, hladna, underground, brez posebnih svetlobnih ali kakršnihkoli drugih efektov; Casablanca- hmmm…pokapljano…


Očitno smo bili letos pridni, saj nam je Božiček prinesel prav posebno darilo, party v celjski hali in deloma Casablanci. Ker nas je prejšnja »masovka« tam navdušila, smo darilo zagrabili z obema rokama. Preden sploh začnem moram pohvaliti neverjetno na vhodu. Ne vem ali je temu botroval žalosten dogodek v Lipi dva dni nazaj ali pa so organizatorji najeli prave ljudi. Svaka čast skratka in še čimveč takih redarjev! Pohvalno je bilo tudi to, da je bilo moč vstopnice kupiti ločeno od vhoda, kar je razbremenilo vhod in kljub lepemu številu obiskovalcev pri vstopu ni bilo novenih težav. Še enkrat zgledna poteza s strani organizatorjev.


Tokratni techno del dogodka se je dogajal v hali C, ki nam je dobro znana iz zadnjih nekaj partyev v Celju. Hala tokrat res ni bila nič posebnega, manjkalo je svetlobnih efektov in na začetku ogrevanje, čeprav se je premosorazmerno z višanjem števila raverjev v hali, višala tudi temperatura zraka, do te mere, da nas vseeno ni zeblo. Takoj po prihodu v halo so moji nežni bobniči zaznali veliko pretrde ritme, zato sem se hali, če je le bilo mogoče, izogibala. Prav nasprotno pa so storili ljubitelji vsega kar spada v »as hard as it gets« kategorijo navdušeno skakali na vse vrste techno trdot. Na technu so razbijali Ulix, ki mu je pripadla težka naloga ogrevanja hale, ki se je šele začela polniti, Peter B. pa je prevzel ogrevaje pred Marcom Remusom. Za njim sta nastopila slovenskemu občestvu dobro znana Pet Duo, ki bi naj zadevo malce omehčala in pa Frank Kvitta za katerega so si bili zbrani edini, da je naredil totalni rastur. Finiširal je Daniel Gloomy. Skupni imenovalec slišanega je trdo, zeeeeloooo trdo. Ampak ljubiteljem takega techna več kot všečno.


House floor je bil tudi tokrat v Casablanci, klubu, ki je, vsaj po mojem mnenju, potereben korenite prenove. Tokrat so DJ kabino iz sredine prostora prestavili na konec zgornjega floora, kar je po moje boljše, saj omogoča DJ-ju komunikacijo z vso publiko. Ogromen minus je tokrat predstalvjal kondenz, ki se je zaradi slabega prezračevanja ali množice prepotenih teles(ali obojega) nabiral na stropu in izdatno kapljal na plešoče. Ogabno!!! Isto velja tudi za poplavo v toaletnih prostorih kluba, kjer je kmalu po začetku partija stalo par centimetrov vode, na srečo je organizator poskrbel za vsem dobro znane Dixije, ki so bili tudi v tako mrzli noči boljša izbira od plavanja po wc-jih v klubu. Mislim, da je čas, da se house prestavi kam drugam, saj že vsi pogrešamo čase partijev v stari hali in hali L, ko je bilo za te skrbi boljše poskrbljeno. Na srečo so tokrat poskrbeli za garderobo in ostala je edina prednost, ki jo Casablanca premore, da si lahko sredi partija naročiš pico(čeprav okolje ni najbolj optimalno za prehranjevanje). Vsekakor si naslednjič želimo house floor drugje ali pa pod boljšimi pogoji v istem prostoru.


Zdaj pa k glasbi…Timo je prevzel začetek, ki smo ga žal zamudili, smo pa z velikimi pričakovanji zavzeli plesišče, ko jaa za gramofoni že stal Brlee. Dečko nas letos še ni pustil na cedilu in pričakovali smo house kot ga imamo radi. Žal ni izpolnil pričakovanj, saj je očitno podlegel pritiskom temačnega, tršega, manj vokalnega progressiva, ki je okužil Slovenijo. Pa toliko smo si obetali! Jaka in Eddie F. sta nadaljevala v stilu, kot je začel Brlee, premalo energije, drive-a, momentuma in iz obupa smo tavali iz techna na house in obratno. Shark je malce popravil okus, vendar vseeno iz nas ni izvabil krikov navdušenja. Pravzaprav bi bilo celotno dogajanje na house sceni to noč precej klavrno, če ne bi bilo Alexe-je, ki je odlična vokalistka in je dodala vsak nekaj energije tistemu, kar smo poslušali na house flooru, pa v bistvu sploh ni bil house. Ker je zunaj začelo snežiti in so nas čakale še božično-družinske obveznosti, smo se odpravili domov, še preden sta svoje predstavila Paolo Barbaro in Sylvain, ki sta bila verjetno bolj po našem okusu.


Božični party je bil vseeno dobra ideja, že zato, da smo božično družinsko sceno preteklih dni zamenjali za nekaj drugega in se vsaj malo razgibali po vseh božičnih požrtijah. Party kot tak, ni bil slab, še posebno visoko kotira pri techno navdušencih, nas, ljubitelje energične, vokalne house glasbe pa je žal pustil hladne. Očitno bomo morali biti naslednje leto še bolj pridni, da nam bo Božiček prinesel tudi odličen house.


Barbara P.


Foto: Maya

Fotogalerija:

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.