Anouk – Hotel New York

Anouk - Hotel New York

Anouk – Hotel New York

Distribucija: Dallas, 2005


Odkar je Anouk leta 1997 izdala debitantski album, Together Alone in na njem objavila Nobody’s Wife, je preteklo že kar nekaj let, a se nam včasih vseeno zdi, da je omenjena pesem ena redkih Anoukinih, ki jo poznamo. Tak hit na začetku kariere zna biti dvorezen meč: obenem glasbenika lansira med zvezde (ponavadi povsem prehitro), po drugi strani pa izvaja na njem pritisk s strani medijev, založb in publike po glasbenih presežkih. In po mojem skromnem mnenju se je to zgodilo tudi tej nizozemski pevki. No, to sploh ni tako pomembno kot to, da Anouk še vedno poje in snema. Že lansko leto je namreč izdala četrti »pravi« album, Hotel New York, poimenovan po hotelu, kjer naj bi skladbe nastale.


Naj najprej iskreno povem, da njenega preteklega dela ne poznam najbolje, a po bežnejšem seznanjanju s preteklimi posnetki sem si kljub temu lažje ustvaril sliko, kam je ta album postavil Anouk. Prvi stik s posnetim zvokom njene nove plošče zna biti precej presenetljiv, saj prva dva komada stopata nekoliko manj ob strani temu, kar je delala do sedaj. Obe pesmi, Girl in Heaven Knows, sta namreč bolj sproščeni in imata tudi nekaj reggae filinga, a ima Anouk premočan in preveč prodoren glas za tako mehkobo. Udaren pop rok  ji pristoji veliko bolje. Verjetno se tega zaveda tudi pevka sama, zato ima preostalih deset pesmi bolj ali manj prizvok mehkejšega roka. Kljub temu, da nisem ravno največji ljubitelj omenjene zvrsti, mi je bilo nekaj pesmi všeč. Predvsem zaradi zelo kvalitetno aranžiranih skladb, ki se kljub pop pridihu plošče sučejo tudi okrog suverenih rokovskih solaž, buldožerskih bas linij in tudi melodičnega ubiranja strun na nežnejših delih plošče. Seveda pa Anouk ne zaostaja s svojim vokalom; kljub robatemu in bolj »mačističnemu« glasu se njen vokal imenitno zliva s preostalim bendom. Na tem mestu ji dam velik plus, da se ne skriva za kvalitetnim bendom, kot to počne (pre)nekatera pevka, temveč stabilno in korektno stoji za svojim vokalom.


Kaj dosti več pa o tem albumu ni povedati. Sicer sem imel naprej v mislih, da bi mu prilepil oznako »girlie rock«, a postavljati žensko s takim vokalom ob bok cvilečim punčkam tipa Avril, ne bi bilo ravno pošteno. Hotel New York ponuja več kot povprečna plošča pop roka v današnjem času. Če ne verjamete, si poslušajte na primer Jerusalem ali I Spy. Nad albumom bo navdušen predvsem ženski del občinstva, ki da nekaj na kvaliteto vokala v kombinaciji z odlično instrumentalno podlago.


Peter Cerar

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.