Polnočni ples čarovnic

mizar001_gala_hala_okt05

31. oktober 2005 – Gala Hala /Fetisha, Shanti Nilaya, Phantasmagoria, Mizar/ in Channel Zero /DJ-i: Klinge, Mateva, UrbanuS, Tomi Phantasma, Modulator/ 


Malo nas je bilo, ki smo se v ponedeljek zvečer na Metelkovi prikazali v svetlih plaščih. Še manj je bilo tistih, ki so pod plašči skrivali kak svetlejši kos oblačila. Gala Hala in Channel Zero sta v duhu noči čarovnic postali nepregledni polji črnine, ki so jo razbijale le pisane koncertne luči in praznične sveče.


Neversun Halloween je potekal kar na dveh plesiščih. Začel se je v Gali Hali z nastopom štirih skupin in nadaljeval (oz. nekaj časa potekal vzporedno) še v Channel Zeru z DJ-i. Prvi bend, Fetisho, sva sicer zamudila, a po besedah takrat že prisotnih baje ni bilo ne vem kaj. Bolj atraktivna naj bi bila naslednja skupina, prav tako iz Slovenije prihajajoči Shanti Nilaya. Ne samo ime, tudi odrska oprava in celotna zvočna podoba sta bili zanimivi in očem ter ušesom prijetni. Čeprav veljajo za gothic-metal-dark bend, jih ne bi označila tako temno, saj močni sintesajzerski popish zvoki v glasbo prinašajo več svetlobe kot teme. Za njimi so bili na vrsti hrvaški Phantasmagoria. Tu bi se z označbo mračni že bolj strinjala, sama pa dodala še srhljivi. Podoba pevca, po obrazu namazanega z rdečo, je daleč od prijetne v osnovnem pomenu besede. Njegov temačen glas je z visokimi back-vokali podpirala še edina ženska članica benda. Odziv publike je bil dober, najbolj intenziven pa zagotovo ob priredbi Abbinega Polnočnega moža. Kot zadnji so prišli na oder makedonski Mizar. Takrat so se prve vrste zgostile, ne le po zaslugi fenov, pač pa tudi številnih TV-kamer. Čeprav sem pričakovala vrhunec večera, kar je ta nastop za mnoge definitivno tudi bil, je bila pogrebna oda razpadajočemu Balkanu zame prežalostna in premizerna. Izrazi na pevčevem obrazu so bili podobni tistim tik pred smrtjo in ko si je z vratu z muko vlekel ruto, sem za hip res pomislila, da se bo zgrudil. A je vedno znova zbral moči in njegov močan vokal se je na kitarski podlagi razlegel po polni dvorani.


Medtem ko je večina prisotnih zasanjano plavala na zvokih makedonskega etno-gothica, sva se midva premaknila k sosedom, kjer je bil za gramofoni ravno ameriški gost DJ Modulator, iz zvočnikov pa se je razlegal diaboličen tehno. Plesišče, že kar precej polno, a nič v primerjavi s tistim, kar je sledilo po koncu dogajanja v prvi hali, se je zvijalo ob elektro zvokih, ki jim je prek noči sledila glasba, zmešana iz hitov 80-ih, old school gothica, dark wavea, futurepopa, industriala in gothic metala. Čisto prava glasba za čisto prave čarovnice in čarovnike. 


Tina H. Zakonjšek


foto: Simon Šturm

Fotogalerija:

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.