Phil Collins against all odds

Phil Collins against all odds

Phil Collins against all odds

Phil Collins, Hrvaška / Zagreb / Dom sportova, 27.10.2005



Že začetni, pred-koncertni vtisi so bili dovolj zgovorni za vse, ki so dvomili o številu obiskovalcev ali se spraševali o upravičenosti visoke cene vstopnice. V zagrebški Dom sportova se je valila množica mladih (po letih ali/in po duši) oboževalcev kralja 80-ih let in se ustalila nekje pri številki 8000. Philove prve in zadnje poslovilne turneje oz. First & final farewell tour, kot so jo poimenovali, niso želela zamuditi niti znana imena, kot so Petar Grašo, Toni Cetinski, Željko Bebek, niti številne slovenske duše z Omarjem in Benčem v svojih vrstah. Pogled na oder je obljubljal veliko, saj je odkrival več tonsko tehnično opremo, za napajanje katere so morali najeti dva najmočnejša agregata na Hrvaškem.


Koncert se je začel kot Philova glasbena pot – z njegovim bobnanjem. Ko sta se mu pridružila še dva bobnarja, je bila množica že ogreta za dveurni dogodek. Čeprav se je k bobnom vrnil še večkrat med koncertom, je bil zvest predvsem mikrofonu in za otvoritev nanizal Something happened on the way to heaven, Against all odds in Don’t lose my number. Šele temu trojčku je sledil nagovor občinstva, ki je zaradi uporabe domačega jezika in simpatičnega plonk listka požel bučen aplavz.


Nadaljevanje koncerta je potrdilo in utrdilo prepričanje, da imamo opravka s starim mačkom glasbene scene, ki ve, kako ustvariti profesionalen nastop. Pomagal si je z bogatim light show-om in kar 16 člansko spremljevalno zasedbo, v kateri je bilo tudi 6 back-vokalistov in 4 članska brass sekcija, ki ni skrbela samo za polnejši glasbeni izraz, ampak tudi za stalno animacijo. Hiti s prvih mest ameriških in evropskih lestvic 80-ih in 90-ih, kot so One more night, Another day in paradise in pa legendarni In the air tonight, s katerim je naredil preboj v solo glasbeno kariero, so segrevali ozračje in stopnjevali navdušenje. Le-to je doseglo vrhunec v venčku plesnih komadov (med njimi nas je presenetil tudi Invisible touch, saj Phil na svojih nastopih običajno ne črpa iz repertoarja Genesis-ov), v katerem se ni razgrelo samo občinstvo, ampak tudi nastopajoči. S svojim show-om, ki je na trenutke spominjal na musical, so nenazadnje opozorili še na en odsek iz Philove preteklosti – njegovo igralsko kariero. Koncert so neuradno zaključili s Sussudio, povratku na oder pa je sledil samo še en bobnarski utrinek in pa zadnji, tako simbolični Take me home, s katerim so zapustili zagrebško občinstvo.


Ker se Phil Collins ponaša z zares bogatim repertoarjem uspešnic (njegovo plodno ustvarjanje primerjajo z James Brown-ovim), je bilo neizbežno, da ne bi marsikateri obiskovalec med dvajseterico odigranih skladb pogrešal svoje najljubše (jaz sem zaman čakala na I wish it would rain down). Pa vendar bi ob zaključku verjetno le redkokdo oporekal krilatici iz napovednikov:”… da se nam obeta vrhunski koncert.” Zato vseeno upam, da se Phil pride še kdaj poslovit. Morda celo k nam.


Alenka Tančič

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.