dEUS v Grazu

deus_001

Orpheum / Graz, 16.11.2005

 

Po nesrečni lanski poškodbi in odpovedi koncerta dEUS na bolognskem festivalu Independent je belgijska peterica le zajadrala v našo bližino ter tako poleg evropske turneje dobila tudi tisti pravi razlog zanjo, ki ga lani niti ni bilo. Pred meseci so namreč z novo zasedbo le združili moči ter po dolgih šestih letih izdali četrto studijsko ploščo Pocket Revolution, ki je po sumljivem naslovu kompilacije No More Loud Music ovrgel vse bojazni o razpadu.

 

V nam bližnjih krajih evropske turneje jih kot predskupina spremljajo rojaki Admiral Freebee, ki so svoj nastop začeli točno ob osmih. Klasična trojica na basu, bobnih in kitari preigrava pop rock, ki ga spotoma z ustnimi orglicami tudi bluesovsko zaostri. Po njihovi napovedi  ‘second best’ banda takoj za Iggyjem and the Stooges se je dvorana dodobra napolnila, že nekaj minut čez deveto pa je svoje mesto na odru zavzela četa dEUS. Glavni poudarek je bil po izdaji albuma logično na predstavitvi le-tega, vmes pa so enakovredno minutažo dobili tudi komadi s predhodnjih albumov. Po začetnem zadnji plošči istoimenskem komadu in Stop-Start Nature je kar nekoliko prezgodaj prišel eden izmed vrhuncev Instant Street, ki ga beleži očitno njim ne najljubši album The Ideal Crash, saj se je z njega na repetertoarju znašel kot edini. Začetni akustični uvod, brezčasna melodija, brezhibna izvedba in glasen, polkontroliran zaključni hrup bi morda nekoliko bolj efektno deloval v kasnejšem terminu. Ta je prinesel presenetljivo število pesmi z albuma In a Bar, Under the Sea, med katerimi je v zelo intimnem vzdušju izstopal tankočutni Serpentine, kjer je Barman besedo bolj opazno prepustil tudi občinstvu, sam pa se je izkazal kot prvovrstni interpret nežnejših tonov. Tudi izvrstna balada Nothing Really Ends, ki je izzvenela nekaj minut pred njim, je pri tistih bolj čustvenih naježila kožo in orosila oči. Zadnje dejanje rednega dela Suds & Soda je okrog petstoglavi množici ponudil še vpogled v daljne leto 1994, ko so z njim kot prvim singlom prodrli izza belgijskih meja in postali zanimivi tudi za alternativno vejo MTV-jevega uredništva. Pod vplivom milnice in sode obiskovalca pa smo bili deležni tudi njegovega izleta na oder in ‘stagediveinga’ med razgreto množico.

 

V zadnjem delu so nam postregli še dva komada, nato pa je sledil dokončni ‘Good evening,…I mean Good bye’ Toma Barmana. Se je tudi njemu zdelo, da so pravkar zavzeli oder in da je ura in tričetrt v trenutku minila?

 

tekst in foto: Jurij Bizjak

Fotogalerija:

Povezani članki:

Značke: