25 let anarhije in kaosa

the_exploited_009

koncert: THE EXPLOITED
kraj: Zagreb (Hrvaška), Klub Boogaloo, 09.11.2005
vstopnina: 100+ kun
obisk: cca 1000 in drobiž


Kot nazadnje je bilo zopet treba poseči po samoiniciativnih metodah, kajti organiziranega prevoza iz Slovenije ni bilo videti na obzorju (sem pa prepričan, da kakšna dva avtobusa ne bi bilo težko napolniti). Že malce pred državno mejo so se začele rahle težave, saj smo zaradi goste megle (za)tavali, po samem prihodu v Zagreb, sem si pa že začel sam sebi peti Josipin legendarni komad: »Magla svuda, magla oko nas, prekasno je uzaludno, sve je dublija…«. Na srečo smo kaj hitro našli bivši OTV klub, kjer se sedaj nahaja Boogaloo klub. Takoj smo vstopili, saj je bilo zunaj dokaj mrzlo (mladina pa se je na veliko nacejala z alkoholom). Pristali smo kar v dvorani, kjer nas je nekdo iz odra pospremil z besedami: »Kaj delate tukaj dečki. Ulaz je u 21 sat.«. Ko smo povedali, da smo iz Slovenije in da iščemo kje lahko dvignemo karte, smo bili začuda res zelo lepo sprejeti. Uredili smo okoli kart, pa še nekaj podrobnosti iz prejšnjega dne smo izvedeli. Na koncertu v Beogradu prejšnji dan so namreč skinheadi odvrgli solzivec, tako da je nastala rahla panika in je občinstvo skakalo kar čez okna. Možakar pove, da ni spal zaradi vseh teh težav že dva dni, kasneje pa se je izkazalo, da je bil to v bistvu sam pevec skupine Motus, Hogar (stari, kapo dol!). Kasneje smo morali zaradi izpraznitve kluba zapustili lokal in smo tako zunaj na mrazu opazovali kar številno pijano druščino, med njimi tudi veliko irokez-arjev. Na vhodu smo bili vsi deležni kaj čudne politike. Namreč vsi naj bi si morali sleči jakne in jih odnesti v nadstropje višje, v garderobo. Ob posredovanju znanca (ki je imel veze pri redarjih) sem po malce prerekanja le lahko vstopil v sami jakni (zakaj, ne bom razlagal)…


Tako vse skupaj napovedano za osmo uro zvečer (vsaj po vstopnici sodeč), se je seveda začelo z »balkanskim terminom«. Na oder so točno ob 21:30 stopili MOTUS Vita Est. Lokalni veterani punk rock scene (vokal, 2 kitari, bas, bobni; levičar na bobnih) so odigrali 40 minutni set svojih hitov, naspidiranega punka. Dober nastop, ki pa je minil v bolj slabem zvoku, saj je na trenutke ‘pokalo’ iz zvočnikov.


Ob 22:25 pride na oder nemški trio Dritte Wahl, ki se mu je pozneje, v drugi polovici njihovega 45 minutnega nastopa pridružil še pevec Walli W. iz skupine Toxoplasma. Pred tem sta se kitarist in basist menjavala na vokalih. Da imajo kar lepo kilometrino na odrih, se je slišalo že takoj. Nekako so me spominjali na svoje rojake Die Artze, vendar bolj ‘na šrf’. Korektno.


Za obe predskupini velja, da sta kar dobro ogreli občinstvo, v ne še povsem polni dvorani. Tudi rajanje pod odrom je bilo dokaj normalno za tak punk koncert. Seveda vse do trenutka, ko so Nemci končali svoj nastop. Takrat je šele začelo pokati po šivih… že med premorom so maligani uprizorili nekaj manjših pretepov. Največ dela je imel ‘plavi irokeza’, ki je milorečeno res iskal batine. Dvorana pa se je med tem odmorom dodobra napolnila…


23:25 in eksplozija! oz. The Exploited. Prvi takti in prednje občinstvo totalno ponori. Že takoj so takorekoč demolirali železno ograjo (ne vem kako jim je to uspelo), tako da je oder zasedlo kar 11 redarjev, da so lahko zavarovali nastopajoče. Tako so izpod odra vlekli železne dele ograje in jih umikali v zakulisje, da slučajno nebi komu kaj prišlo pod roke, kajti tu je res veljal naslov recenzije, to jest: anarhija in kaos. Wattie Buchan, frontman in legenda punka (Johnny, skrij se!) se ni pustil zmesti. Redarjem je ‘ukazal’ naj pokleknejo in ‘norišnica’ se je nadaljevala. Brezkompromisno politično, agresivno obarvan udarni punk, ki v njihovem zadnjem obdobju meji že bolj na kakšen hard core thrash metal. Prve dve-tri vrste so bile rezervirane za zveste fane, medtem ko se je zadaj za njimi dogajal pravi pekel. Takšnega norenja, poganja ne vidiš zlepa. Brcanje z nogami, udrihanje z komolci, odrivanje, zaletavanje eden v drugega, padanje po tleh, pobiranje, nošenje po rokah in še bi lahko našteval. Vse to se je nadaljevalo čez cel koncert, brez prestanka. Le od kje nekaterim takšna energija za nonstop norenje? Seveda brez obveznega špukanja, oprostite, pljuvanja ni šlo. Bili so ga deležni tako na odru (klečeči redarji so doblili tudi kakšnega direktnega v obraz), kot tudi oni spodaj v prvih vrstah. Wattie je na veliko podajal priliko/mikrofon, da so nekateri imeli možnost z njim peti refrene, sam pa je imel kar veliko problemov z njim, saj jih je moral kar dosti menjavati (tehnični problemi). Preverjanje, če mikrofon deluje je nazorno uprizarjal z udrihanjem po glavi. Moram pa še reči, da je za svoja leta zares dobro grajen. Stati na miru ne more niti 5 sekund, vseskozi pa je v gibanju, kot bi bil na speed-u (hehehe). Sam bend je deloval odlično, mogoče bi prišlo bolj do izraza, če bi imeli v bendu še eno kitaro, saj je bilo za moja ušesa vse skupaj malce premalo glasno in ni bilo slišati tega power-ja, ki ga je pričakovati pri taki agresivni glasbi.


Na žalost tokrat setliste odigranih komadov nisem uspel dobiti, saj mi je tehnični na mix mizi odgovoril: »No setlist. I got all in my head.«. Torej bom zapisal tisto, kar se spomnim iz glave: Army Life, Exploited Barmy Army, I Believe In Anarchy, Dead Cities, Punk is Not Dead,  Let’s Start The War, Sex & Violence, Troops Of Tomorrow, Holidays in The Sun, Fightback, Fuck The System, … in seveda zame osebno poslastica večera: Beat The Bastards.



Sodba: končno sem imel priliko videti legende (oz. legendo) punka, če podam pa še končno oceno (celotnega) koncerta, bi to bila 3.5 od (možnih) 5. The Exploited si pa vsekakor zaslužijo oceno 4 (prav dobro!). 😉



koncertofil, ZUBi


foto: Samo Bešlagič

Fotogalerija:

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.