15 let čakanja in prišlo je Slovo poletju 2005

vlado_kreslin_slovo_poletju_000

Preteklo soboto se je v Športni dvorani v Železnikih zaključilo četrto Slovo poletju. Od začetka septembra do druge polovice novembra trajajo najrazličnejše prireditve, ki  temeljijo na družabnih dogodkih. Letos je bilo tako dvaindvajset prireditev in iger, ki so zaznamovale življenje v občini Železniki. O nekaterih smo poročali tudi na www.rockonnet.com, medijskem sponzorju vseh koncertov.


Za zaključni večer so člani Kluba študentov Selške doline v goste pripeljali po dolgih petnajstih letih Vlada Kreslina in Male Bogove. Ko je v javnost prišla informacija, da bo v Železnikih nastopil najboljši slovenski rocker, smo nestrpno pričakovali, v kateri dvorani  bo koncert. Možnosti so tri. Toda prva, Kinodvorana, takoj odpade! Druga, Kulturni dom? Ja, ta bi bila najboljša po mnenju velike večine, ker se dobro spominjajo dni, ko je prihajal Kreslin in delal najboljše koncerte. Enkrat je šlo tako daleč, da so razbili centralne peči, celotni dom je bil potem v razsulu in glas o tem hudo dobrem energičnem nastopu v Železnikih je šel z njim in Martinom Krpanom po svetu. Železniki so takrat postali merilo za koncertno vzdušje in dogajanje po Sloveniji.


Če vprašate sedaj koga, ki ima štirideset let, vam bo vedel veliko povedati o dogodkih na Trnju. Kulturn’dom,  kot pravimo domačini, je imel vedno svoje občinstvo, toda sedaj je, kar je. Ti so odrastli, sedaj imajo svoje otroke, ki živijo v povsem drugačnem času kot pred dvema desetletjema. Koncertov skoraj ni več (Brucovanje), mladina pa hodi v Ljubljano in druge kraje.


Dobili pa smo lepo, novo Športno dvorano, ki nam je v ponos. Sedaj smo vsi sedeli in mirno čakali na nastop Malih Bogov in Vlada Kreslina. Predskupina  Loreley, ki je cvet teh deklet (Vanja- kitara, Kaja- bas kitara in Lucija- bobni) iz Gorenjske (Bleda), ki so odigrala skladbe Šivala je deklica zvezdo, Passenger in Dekle moje, pojdi z menoj ter še nekaj svojega…


Hladno, mirno vzdušje v ne čisto polni dvorani je sprejelo energičnega Prekmurca za svojega. In tudi on ni pozabil na nas in je poleg skladb Nekega jutra, Zvezdice bele, Tvoje jutro, Spet doma, NOVA, Kakor zvezdi ne nebu, Odpiram okno, To pri nas ni možno, Generacija, Čas za dva,  Preko Mure, Joužek, Dekle moje, Vriskanje, Tista črna kitara, Vrane, Od višine, Nocoj igramo za vas… odigral tudi čisto novo pesem V parku za gradom posebej za občinstvo, ki ga je vedno pričakalo z odprtimi rokami.


Nekaj težav je bilo s tehniko, tako z ozvočenjem, kot tudi z lučjo. Fotografom neprijazna luč, ki jo je polovico manjkalo. Imeli so postavljeno veliko večjo garnituro, ki pa ni delala! Žalostno! »Špica«, ki je vsebovala barvne filtre, niso bile ravno kvalitete, ki si jih zaslužimo.


Zasedba Miro Tomassini, Gašper Peršl, Davor Klarič, Beno Pirnat in Vlado Kreslin je igrala dobri dve uri in pol.


Pogrešal sem afterparty v Kulturn’mu domu… ker takrat sem imel 13 let, ko je gor cvetel dober žur…



tekst in foto: Damjan Demšar


ps: mal pa je pomagala tudi Nina Mavsar, hvala


Fotogalerija:

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.