Vesolje v nočni izmeni aka [email protected]

nightshift_009

24.09.2005 ob 22h,
Hala Golovec in Casablanca/Celje,
2500-3000 obiskovalcev,
vstopnina: 3700 SIT pred 23h/po 23h pa 4500 SIT,
Ambient: Lahko temu rečemo ambient? Hala kot hala, Casablanca kot Casablanca. Veeeeeelik plus za laserje na technu!



Če bi približno štiri leta nazaj vprašali kateregakoli raverja katero mesto je slovenska raverska prestolnica bi najverjetneje dobili enak odgovor. Celje. Absolutno Celje. V tamkajšnjih halah Golovec so se odvijali magični partiji pod taktirko skrivnostnega Mr.Space-a, ki je obiskovalcem obljubljal zabavo kozmičnih razsežnosti in potepanje po galaksijah elektronske glasbe in kulture. Celje za našo raversko generacijo ni veljalo za knežje, temveč za vesoljsko mesto in romanja v nek drug čas in prostor so se zgodila vsake tri mesece(kolikor so tudi
ponavadi trajale naše priprave na tak veledogodek, kot je celjski party v Golovcu).


Celje=Hale Golovec=Rave. Ta enačba je še kako držala kar nekaj let. Ves ta čas je posvečeni kraj gostil domala vse, ki na tej naši sceni nekaj veljalo. Le v Celju so se dogajale take ‘masovke’ (partiji z več tisoč obiskovalci), ki nam bodo za vse večne čase obležale nekje globoko, na zelo pozitiven način. Nato pa so se začele goditi čudne stvari, najprej je lokalna skupnost ugotovila, da si želi, da bi bilo mesto znano po čemurkoli, samo po rave partijih ne. Umrlo je tudi neko dekle in v halah Golovec je (vsaj z raverske plati) zavladalo zatišje. Zvrstilo se je še nekaj partijev, toda velika in mogočna hala L je postala izven dosega raverjev. Celje je izgubilo svoj status. Tako stanje je vladalo že nekaj časa, zato si od sobotnega večera nismo preveč obetali. V Celje se gre zato, ker se je pač v Celje vedno šlo. Iz čisto nostalgično-melanholičnih razlogov torej.


Brez prevelikih pričakovanj smo se v soboto podali na odisejado in med vožnjo v nekdanjo prestolnico predebatirali vse zgoraj napisano. Najprej je presenetila gneča na parkirišču, ves happening, ki je včasih spremljal dogodke take vrste, se je vrnil. Glasba iz prtljažnika, maškare, objemajoč se folk, znane face, sreča, smeh… Dogajalo se je. Tako kot nekoč…že davno…v istem mestu. Prehod v drugo dimenzijo, v drugo galaksijo.


Vse videno smo na hitro pripisali naključju in se podali proti blagajni. Izjemna gneča tudi tam je bila šok. Nazadnje smo tako čakali na karte, ko je bil poslednji party v hali L in take situacije res nismo pričakovali. Najprej so nas ritmi začuda potegnili na techno floor, kjer je vse plesalo, kakor je diktiral Hertz. Po dolgem času je bilo slišati pravi, dobri, stari techno in že pozabljeni delček moje duše me je prikoval na plesišče obsijano z light efekti in laserji ter nabito s 100% pozitivo. Space Dj’s oz. Ben Long in Jamie Bissmire, ki sta nas v zlatih časih rave-a v Celju in Sloveniji nasploh, transportirala po vseh kotičkih techno vesolja sta se več kot izkazala. Ponovno sta vzbudila ljubezen do techna v vseh starih mačkih tega glasbenega žanra znotraj elektronike. Kot neumni smo skakali na Lanicor in podobne himne ter obžalovali, da Buffke(ljubkovalni izraz za čevlje Buffalo) z 11 cm podplatom samevajo nekje na podstrešju. Bilo je noro, nepozabno, fenomenalno!!! Prestol so si na techno flooru hale podajali še Weichentechnik vs. Waldhaus, Sequan, Delano, Wortex in DJ Zoky, ‘štimungo’ pa jim je držal E-voice. Techno je bil vsekakor ne le najboljši, kar ga premore naš planet, temveč najboljši v vesolju  nasploh! Vsaj tisti del, ki sta ga zastopala Hertz in vesoljska dvojica. Kaj je schrantza vajeno (in naveličano) ljudstvo reklo na to? Dolg in prepričljiv šeeeeee.


Vseeno je bilo potrebno malce pokukati na house floor, do katerega si prišel prijetno ohlajen, saj je prostor med klubom Casablanca in halo služil kot prepotreben chill-out. Casablanca se je tresla v drugačnih ritmih, od začetka malce bolj ‘deep’ in progressive, zato smo se zadrževali na technu. DJ Crocy, ki je otvoril vesoljsko popotovanje s plovilom na
house gorivo je bil najbrž presenečen, ker se je že zgodaj zbrala številčna druščina, ki je ni razočaral. Isto velja za Krissman-a, Joa Montano in Aleksija. Seveda govorimo o tistih, ki jim je takšen stil house glasbe všeč. Po številu migajočih, jih ni bilo tako malo. Morebitno monotonost, o kateri sicer ni bilo duha ne sluha, je s svojim glasom razbijal Alex Donati. Pri tem je bil več kot uspešen. Timo Kretchmann je začel vzpodbudno, nato pa se je njegova glasba malce ‘razvodenela’, ljudje in vsi gostujoči vesoljci ter druga nezemeljska bitja pa so romali na techno. Nato pa je krmilo prevzel Brlee. Vsi vemo, da to lahko pomeni samo vokalni, happy, udarni, morda malce bolj komercialni house, a nas je prepričal. Očitno je bilo takega mnenja večina migajčih, saj se floor ni praznil in je na njem okoli pol devete zjutraj še vedno vladala neverjetno pozitivna atmosfera, število padlih houserjev pa se s časom ni vidno povečevalo. Zadnji komad pred začetkom techno afterja v Casablanci,Ghost busters pa je deloval zelo simbolično, saj se je pozitivni duh definitivno vrnil v Celje in mi ne bomo klicali izganjalcev takega duha!


Tokratni party v Celju je bil party presenečenj. Pozitivnih. Predvsem zato, ker nismo več verjeli, da bo Celje spet kdaj lahko Celje v raverskem pomenu besede. Organizatorji so svoje delo opravili korektno(le blagajn bi res lahko bilo več, ampak zgleda, da je dober obisk presenetil tudi njih same), izbor DJ-jev je bil več kot pohvalen in svojo nočno izmeno smo vsi opravili odlično. Vesolje je naše. Celje je spet prestolnica.


Barbara P.


foto: Maya

Fotogalerija:

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.