Paul McCartney – Chaos and Creation in the Backyard

Paul McCartney - Chaos and Creation in the Backyard

Paul McCartney – Chaos and Creation in the Backyard

EMI, 2005; distribucija: Dallas


Po štirih letih pavze se je sir Paul McCartney odločil in izdal svoj dvajseti album v postbeatlovski dobi. Chaos and Creation in the Backyard skuša suvereno naslediti zadnji studijski album Driving Rain iz leta 2001.


Zadeva, ki zna biti zanimiva, vendar ne preveč lahka za recenzirati… V določenih aspektih se skuša približati komercialnemu izdelku, če pa ploščo poslušamo malo bolje, opazimo, da je od komerciale zelo daleč. Zelo zloščena in spolirana plošča – McCartney je zanjo nedvomno porabil nešteto ur. Vsaj kar se produkcije tiče. In ravno produkcija je tista, ki ploščo najbolj približa komercialnemu izdelku. Izdelek, ki ga sprva ne ‘čutiš’ preveč, sčasoma pa postane skoraj obvezen del vožnje iz Ljubljane proti domu. Bolj jo poslušaš, bliže ti je…


Producent na albumu je Nigel Godrich (Travis, Beck, Radiohead,…) in McCartney sam, naveze pa se je spomnil nihče drug kot sir George Martin, bivši producent Beatlov! McCartney pravi, da ljudje v njegovi bližini postanejo bolj dovzetni za mehke zvoke in melodije, kar pa v primeru druženja z Godrichem ni bilo res. Godrich ga je silil zaigrati čimveč inštrumentov, potiskal ga je dalje in dalje. Če mu kak demo ni bil všeč, ga je enostavno zavrnil in vzel drugega. Bili so napeti trenutki, vendar nič hujšega, pravi McCartney. Mislim, da smo naredili odlično ploščo… pesmi imajo globino in dušo, dodaja.


Plošča je na trenutke sicer malo melanholična in siva. Pri določenih delih dobiš občutek, kot bi to že nekje slišal. Drugače pa zelo dovršen izdelek – skoraj do popolnosti. V dveh letih, kolikor so ga snemali, je šel skozi ničkoliko produkcijskih variant in oblik. Mogoče bi bilo zanimivo slišati isti izdelek v ne tako secirani obliki. Posnet je bil deloma v Londonu, deloma v Los Angelesu. Na njem najdemo trinajst pesmi, ki bazirajo na akustičnih kitarah in so prepletene z veliko mehkih in romantičnih klaviatur. Na pesem je posnetih tudi do pet  različnih klavirskih zvokov. Zanimivo je dejstvo, da je na plošči vse inštrumente odigral McCartney sam (kot npr. na albumu McCartney iz leta 1970). Le tu pa tam kako noto odigrajo preverjeni studijski glasbeniki.


McCartney pravi, da se je s to ploščo vrnil h koreninam in v staro formo. To sicer drži le polovično, ker je z vrhunsko in dodelano produkcijo ‘vrnitev h koreninam’ na daleč obšel.


Izdelek je precej intimen, favorit na plošči je pa prva pesem, ki sliši na ime Fine Line. Narejena je tako, da se v vsej svoji intelektualnosti približa nezahtevnemu poslušalcu. Deluje lahkotno pop. Moja številka ena. Tretji komad Jenny Wren deluje precej ‘pengovovski’ v vsemu razmišljanju in stilu petja. English Tea je vedra in vesela, na trenutke spominja na kako cartoon temo… na kratko – miles and miles of English garden. V melanholijo in mračnjaštvo se poda v pesmi At the Mercy. Precej vase zaprta pesem. Introvertiranost in osebno noto najdemo v A Certain Softness. Pesem, ki v sebi skriva prvine salse…Riding to Vanity Fair je refleksija o preteklosti – o prijateljstvu, ki je, ali pa ga ni. Meni druga najboljša pesem na plošči. Zadnja pesem Anyway pa poslušalca navda z mešanimi občutki. Je fusion vsega skupaj – milijon zvokov, stilov,… In ni nič  – kot bi zapolnjevala tistih par praznih minut na CD-ju. Opaziti je floydovski pristop.


‘Special edition’ dobimo v kompletu z DVD-jem, na katerem najdemo vrsto priboljškov. Na DVD-ju je 30 minutni dokumentarec, 4 minutni studijski posnetek skladbe Fine Line, 12 minutni animirani film, ki vključuje komade Riding to Vanity Fair, At the Mercy in Anyway. Na nosilcu najdemo še 5 minutni dodatek imenovan po pesmi How Kind of You. V knjižici poleg besedil vsako stran krasi preprosta skica, ki ponazarja igro rok – veselje, razmišljanje, odločnost,… Barva pesmi izražena skozi igro rok in prstov??? Mogoče…


Zanimivo na izdelku je tudi to, da ovitek krasi ‘Tolkienovsko’ izpisano umetnikovo ime in priimek – in če pogledamo malo bolje, vidimo, da se ime in priimek bereta enako, če ovitek obrnemo na glavo!!!


Datum izdaje albuma je12. september 2005 in sovpada z McCartneyevo novo turnejo po Združenih državah Amerike, ki je najhitreje razprodana turneja Paula McCartneya.


Za konec lahko povemo, da je Chaos and Creation in the Backyard vrhunski izdelek. Kaj drugega od McCartneya tudi ni pričakovati. Škoda je le, ker je spoliran do vrhunca. Malo umazanije bi mogoče ‘sedlo’ v kombinaciji z melanholijo in patosom, ki nas sledi skozi album. Res pa je, da je album vedno bolj všečen – bolj ga poslušaš, bolj ti sede. In sir Paul McCartney je pri svojih 63 letih spet dokazal, da še močno brca in da še ni za v staro šaro…


                                                           Dragan Babuder

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.