Kennybal Smith in Break The Silence v Ortu

Break The Silence

Break The Silence

Kennybal Smith / Break The Silence; Ljubljana / Orto bar, 10.10. 2005


Break The Silence prihajajo iz Chicaga, ZDA, med drugim so člani igrali v skupinah kot so legendarni 88 Fingers Louie ter vedno bolj popularnih Rise Against. Po približno tednu dni evropske turneje, imenovane »World Of Pain«, so se ustavili tudi v ljubljanskem Orto baru.
Glede na to, da je naslednji dan sledil močno anticipirani koncert švedov Satanic Surfers (ter nenadno tudi Veneree) je bilo za pričakovati nekoliko manjšo obiskanost ponedeljkovega koncerta – pa vendar se je nabralo pohvalno število ljudi.


Za lokalno podporo so tokrat poskrbeli Kennybal Smith. Skupino sem videl pred dobrim letom, ko so v goriški Mostovni igrali kot podpora zvezdam Stretch Arm Strong iz South Caroline.. Dobil sem vtis, da hočejo igrati »smešno« verzijo punkrocka, ki pa se meni ni zdela tako zelo smešna – prej kot to je vse skupaj izpadlo »kar nekaj«. Brez glave in repa. Vse do ponedeljka se me je držal čuden občutek glede skupine, a so me presenetili. Sicer klasičen, natempiran, melodičen punkrock z občasnim kričanjem »rezervnega igralca«, ki pa je priskočil na pomoč tudi z trobento. Nič posebnega, so pa dodelani in imajo očitno že kar nekaj izkušenj na odru.


Po kar dolgem setu lokalcev se je na odru znašla impresivna oprema (ali je pa nismo vajeni pri nas) in Break The Silence so pričeli. Včasih od koncerta ne pričakuješ nič. Lahko pa tudi pričakuješ mnogo ali pa pričakuješ le povprečen koncert. Slednje sem čakal jaz, le da so chicaški punkrockerji vse skupaj spremenili v atmosferičen koncert, ki ga že dolgo nisem doživel. Na albumu »Near Life Experience« zvenijo identični kakšnim tršim No Use For A Name, a v živo je to povsem drug svet. Komadi z ploščka, izdanega na Hopeless Records, so se nizali in niso pustili publike mirne. Presenetil me je tudi odziv – izgledalo je, kot da ima skupina že nekakšen status tu in nekateri veselo prepevajo besedila, najbolj divji pa so se na hitre ritme razmigali v pogu, ki ga že res dolgo nisem videl na tovrstnih koncertih. Ravno prav dolg set, tipi se že pripravljajo, češ, konec je – a vsi, vključno z njimi, smo vedeli, da večer ne bo enak, če ne odigrajo še enega, poslednjega komada – eden in edini Slaughter Of The Soul kultnih At The Gates. Stavim, da je dolgolasi kitarist (Precision, ki je bivši član Rise Against) pobudnež za razkol duše. Noro. Tear your soul apart!


Valter Cvijić

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.