Intervju s skupino Moveknowledgement tik pred izdajo nove plošče z naslovom »Ant people«

Intervju s skupino Moveknowledgement tik pred izdajo nove plošče z naslovom »Ant people«

Intervju s skupino Moveknowledgement tik pred izdajo nove plošče z naslovom »Ant people«

Eh…. težko ga je bilo sestaviti. Zakaj? Zato, ker so Moveknowledgement nekako »naši«. Svoj nov izdelek bodo izdali pri »podružnici« društva KAPA, založbi KAPA records, neodvisni založbi,  ki se trudi omogočiti mladim in perspektivnim bendom izdajo plošče, tako kot na primer trboveljskim  Red Five Point Star  v začetku leta. So tudi skupina, ki jo v Gala hali najraje vidim na odru, nedolgo nazaj smo se skupaj potikali po Franciji in na splošno so (vseh osem!) ljudje, ki jih rada vidim vsakodnevno, še raje pa slišim na nastopu, od danes naprej tudi na cd-ju. Odgovarjali so Wein, N’Toko in Micc.



Pričakujemo vaš drugi izdelek; po Sun Sun prihaja(jo) Ant People. Je kakšna razlika v primerjavi s pripravljanjem prvega?


N’toko: Za drugi album smo bili veliko bolje pripravljeni. Predvsem so aranžmaji komadov zrelejši in bolj sproščeno smo igrali v studiju. Bobni, bas in kitara so posneti skupaj, tako da je filing bolj koncertni. Najtežje je snemati, ko si prvič v studiju, in to izkušnjo smo morali dobiti s Sun Sun. Tokrat smo vedeli s kom želimo sodelovati, ter nismo izbirali studia in producenta po sili razmer. Veliko so nam pomagale izkušnje producenta Janija Mujiča.


Mitja: Z vidika kreativnosti je razlika tudi v tem, da so komadi za Sun Sun nastajali več let, lahko bi rekli desetletje, material za Ant People pa dve, tri leta.


Kdo so avtorji komadov?


N’toko: Komadi nastajajo v tako dolgem in zagonetnem procesu, da je na koncu kar težko določiti, kdo je napisal kaj. Res se ponavadi z osnovno idejo pojavi Wein (Uroš Weinberger; kitarist, op.), ko pa komad zveni že približno narejen, je podvržen neusmiljenemu editiranju in spremembe se vrstijo vse dokler ni posnet. Na koncertih včasih komade, ki so že posneti, tudi spreminjamo.


Kako, da ste se odločili ravno za neodvisno založbo KAPA records?


N’toko: Hecno je to, da smo pred prvim albumom na vse pretege iskali založbo, vendar pri večjih nismo naleteli na zanimanje; na koncu smo pristali kar na domači novomeški Gogi. Zdaj, ko priti do večje založbe ni več problem, nas to več ne zanima. Sodelovanje z društvom Kapa je bolj na prijateljski ravni in ne toliko na poslovni. Mislim, da to bendi potrebujejo, sodelovanje z ljudmi, ki jih njihova glasba res zanima in nimajo namena z njo obogateti. Želimo ostati na realnih tleh in ustvarjati glasbo.


Ste imeli kakšne težave v obdobju snemanja in izdaje plošče?


N’toko: Težav je vedno dovolj. Predvsem smo neprestano v finančnih stiski, zato moramo biti iznajdljivi. Težko si na primer privoščimo plačevati Sazasu, da nas varuje pred samimi sabo. Sicer pa smo kar v redu preživeli,  počakajmo še, da pride plata iz tiska, da ne bom prehitro pameten…


Kdaj bo plošča dejansko izdana?


Mitja: Izdaja je planirana za drugi teden v novembru, od 7.novembra naj bi bila na policah glasbenih trgovin.


Opisujejo vas kot fuzijo jungla, rapa, soula,….Kako svojo glasbo vidite sami?


Mitja: Ljudje zelo radi glasbo, kot tudi druge stvari, sortiramo po predalčkih. S tem pa jo omejujemo. Glasba je preprosto dobra oz. »dela« ali pa ne. V Franciji, ki ima hudo produkcijo glasbe, ki jo ti označuješ kot fuzijo jungla, rapa, soula,… mi je npr. dobro delo, ko so nam rekli, da je naša glasba super, pa vendar nekoliko drugačna, nova, in da npr. N’toko kot vokalist v bendu drugače funkcionira, kot njihovi »raperji«. To se mi zdi kul, saj bend vse bolj dobiva nek prepoznaven, sebi lasten zvok.
N’toko: Zdi se mi res čedalje manj žanrsko oprijemljiva, kar mi je všeč. To pomeni da počasi prihajamo do lastnega izraza, lastnega zvoka, kot je povedal že Mitja. V končni fazi nam pomeni več biti dober bend, kot pa igrati dober ‘rap’ ipd…
Kaj pričakujete od promocijskega koncerta, kdaj in kje vas bomo lahko še videli?
N’toko: Promocijska turneja se začenja z velikim promocijskim koncertom v Gala hali v četrtek, 10.11., dan kasneje nastopamo v zagrebški Močvari, v soboto pa v novomeškem Lokal Patriotu. Teden kasneje, v soboto 19.11., igramo v  MC Podlaga v Sežani. Na Metelkovi imamo vedno dober odziv, tako da se tega špila že veselimo, prav tako ostalih.


Vrnimo se za trenutek še k novi plošči. Zvok je precej drugačen, kot na prvi, predvsem morda bolj topel, lahko bi rekli tudi precej manj ‘pop’ Je to posledica izbire producenta ali česa drugega?


Wein: V osnovi je to posledica aranžmajev benda in izbira inštrumentov. Prizadevali smo si namreč, da so vsi instrumenti originalni, se pravi, če smo si v določenem delu zaželeli godala, smo pač  posneli violine in viole, nismo jih hoteli zamenjati s sampli, kot smo to počeli na Sun Sun. Isto pri klaviaturah, kjer smo uporabili originalne Rhodes-e, itd. Kar se je zgodilo na plošči Sun sun s t.i. ‘pop’ zvokom, pa ni toliko naša krivda, kot je producentova. Naš namen ni bil ustvariti ploščo s pop zvokom, kar se  je po mojem mnenju zgodilo zaradi neokusnega miksa. Pri novi plošči smo se torej približali zvoku, ki smo ga želeli imeti že na prvi. K temu je definitivno prispeval naš novi producent Jani Mujič, ki je tudi naš tonski mojster na koncertih. Njegove bogate izkušnje, poznavanje glasbe in posluh za želje benda so pripomogle, da smo dosegli največ, kar smo lahko v izredno skromnih razmerah. 


N’Toko:  Vse skupaj je povezano. Morda so komadi že sami po sebi manj »pop«,
zato tudi zahtevajo manj »pop« produkcijo. Producent Jani je človek, ki zna
razumeti bend in s produkcijo smo iskali NAŠ zvok, ne pa zvok, ki je trenutno v
trendu. Bistven problem slovenskih bendov (tudi sami smo bili na prvi plošči isti)
in producentov je po mojem mnenju ta, da ne znajo prisluhniti svoji lastni glasbi in ne vedo, kakšna produkcija ji pritiče.


Nova plošča se sliši tudi, kot da se veliko manj trudite biti všečni. Kaj je botrovalo temu?


Wein: To je posledica zorenja benda, saj se  naš gasbeni okus širi.  Želimo si več eksperimentiranja z različnimi zvoki in ritmi.


N’Toko: Pravzaprav se nismo nikoli ‘trudili’ biti všečni. Zdi se mi pač, da
smo z leti slišali veliko več glasbe in se marsičesa naučili, zato imamo več idej in več si tudi upamo. Nekatere od teh idej so mogoče manj ‘všečne’, ampak nam so všeč…


Na ovitku plošče se je znašel pravi kafkovski mravljinec. Kdo ga je izdelal in kaj predstavlja?


Wein: Mravljinec je delo oblikovalca Romana Ražmana. Izhajal je namreč iz naslovnega komada Ant People. Metamorfoza se zgodi uradniku ali današnjemu ‘biznismenu’. Predstavlja pa zakalupiranost današnje družbe v predvidljive vzorce delovanja brez višjih ciljev. Na ovitku je še kravata z vseprisotnim očesom (mislim, da zanjo ne potrebuješ razlage) in gruča mravelj, ki se ‘furajo’ na marmelado. 
Sama ideja naslova Ant People pa izhaja iz Sleykove (basist, op.) parodije na  razne teorije zarote, češ da so med nami nezemljani, preoblečeni v ljudi (ant people), ki krojijo usodo človeške družbe. Kdo bi vedel…


N’Toko:  Oblikovalcu smo povedali naslov albuma in mu dali tekste, on pa je stvar vzel zelo dobesedno! Ant people so nova rasa, ki počasi na skrivaj prevzema svet. Takih ljudi, kot jih vidiš na naši naslovnici, je vsak dan čedalje več. Zelo so nam všeč znanstveno-fantastični motivi, in mislim da se izražajo tudi v naši novi glasbi.
Zdi se mi, da se vsi gibljemo med grozečo resnobnostjo ter komedijo in tak je tudi ovitek naše nove plošče.


Nedavno ste se vrnili iz Francije. Je bil to vaš prvi koncert v tujini?


Mitja: Ne, nastopali smo že na Hrvaškem (Zagreb, Osijek), Bosni (Banja Luka) in v Srbiji (Novi Sad). Posebnost večine naših nastopov v tujini je v tem, da nam nastopov niso organizirali menedžerji, temveč je bila naša glasba tista, ki je prepričala organizatorje, da nas povabijo.


N’Toko: Pred tem smo že nastopali v državah bivše juge in z N’toko bendom v Rimu, to pa je bil naš prvi ‘evropski’ špil z Moveknowledgement. Špili v tujini so velik izziv za bend in seveda si želimo čim več takšnih izkušenj. Predvsem zahtevajo takšne stvari od nas, da smo čim boljši…več vadimo in več sodelujemo na vseh ravneh.


Kakšni so vtisi?


Mitja: Človek bi se hitro navadil na takšno življenje 🙂


Katarina Deskovič

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.