House Spectrum 7th Anniversary: Na kmetiji je…progressive

house_spectrum_007

House Spectrum 7th Anniversary, Ljubljana / Fun Factory, 15. 10. 2005 ob 22h, 500 – 600 obiskovalcev, prispevek za darila: 2800 sit + flyer, 3000 sit brez, Ambient: kmečko-klubski obup

Organizacija House Spectrum, ki se ukvarja predvsem z organizacijo dogodkov in aktivno nastopa na slovenski house sceni, je obeležila sedmo leto delovanja ter nas ob tej priložnosti povabila, da se pridružimo praznovanju. Seveda smo se vabilu z veseljem odzvali. Predvsem zato, ker je line-up veliko obetal. Imena kot so Paulette, James Talk, Eddie F. aka Eddy the Fish, Aleksij ipd. nas pač niso pustila ravnodušne in z veseljem smo se lotili zavijanja daril.


Opremljeni z obilo dobre volje in sladkega houserskega pričakovanja smo zakorakali v klub famoznega imena, Fun Factory. Ker tam še nisem bila, sem si v glavi ustvarila podobo tovarne zabave in sem po vstopu ob pogledu na t.i. »big room« doživela manjši šok. Notranjost kluba s tako zvenečim imenom niti malo ni spominjala na tovarno zabave, prej na smetišče idej o tem, kako opremiti klub. Ne vem, kdo je oblikovalcem (če jih je klub sploh imel) svetoval, da združijo toliko različnih, popolnoma nezdružljivih stilov in konceptov. Poslikava na steni, ki jako liči na indijskega boga Šivo, aluminijsti zaviti nosilci za razsvetljavo, minimalistično rdeče osvetljen prostor za DJ-ja  in šank v obliki hišice iz bambusa pač ne sodijo skupaj. Ko je prvi šok in zgražanje nad ureditvijo prostora minil, smo se poadli v Privee. Napaka. Na videno ni bil nihče pripravljen. Ambient, v katerega bi mirne duše postavili Atomic Harmonic ali katerokoli turbo-folk atrakcijo, je v kombinaciji s house glasbo deloval kot slaba šala. V splošnem je celotni prostor slaba šala! Kmečki stil v kombinaciji s plišastimi igračkami in risbicami kokoši pač ni to, kar bi pričakovali od kluba take baže. Postelja, otroški vozički, klovni na gugalnicah, igračke in obenem klubska scena. Ne bo šlo. Človek se lahko vpraša le, kaj za vraga so želeli doseči s tem? Ljudje, ki so opremili zadevo, imajo velik manjko dobrega okusa, zelo bizaren smisel za humor ali oboje. Žalostno, da gredo tako veliki denarji za tako zgrešene investicije. Torej ocena ambienta?


Neprebavljivo!


Po krajši kritiki notranje opreme smo končno lahko začeli praznovati. V t.i. »Big room-u« so svoja darila že odvili Dekky ter Carlton in Damir v versus varianti. Všečno, a žal jih je imelo priložnost slišati manj obiskovalcev, saj se je prostor začel polniti kasneje, ko je za gramofone stopil James Talk. Progresivno, acid, drugačno. Dj Paulette, ki ga je nasledila, je nadaljevala njegovo zgodbo, o vocal house komadih, ki jih je vrtela v Celju spomladi (pred vsega kakih 20 obiskovalci) ne duha ne sluha. V istem stilu pa je zaključil starosta slo house scene, Aleksij. Povzetek slišanega je: progresivno, temačno, acid.


Na Privee-ju (aka kmetiji) je bilo drugače, a žal le za odtenek. Na našo veliko žalost smo zamudili Marina, Alex the Groove-a in Brlee-ja. Predvsem slednji me še ni razočaral in sem upala na rešilno dozo vokalov. Eddie F, Jackie (ki je bil tudi eden izmed slavljencev, čestitke), Anx, Dhormo in Jaka so sicer vrteli solidno, ampak tistega »we want more« feelinga pa ni in ni hotelo biti. Tim (v kombinaciji z Anx-em, s katerim sta izvajala skoraj versus) me je malce bolj prepričal, a je ravno v času njegovega seta spustil dušo eden izmed zvočnikov, kar je močno vplivalo na kvaliteto slišanega. Velik plus večera pa tolkalistu na privee-ju. Odlična popestritev in obogatitev programa, ki bi jo na takih eventih želeli slišati bolj pogosto.


Kljub temu da je bilo veliko povabljenih, se niso odzvali tako množično, kot bi želeli. Nasploh je bila struktura obiskovalcev zelo drugačna, kot je navadno na partijih v mejah naše državice, zato tudi ni bilo tiste prave house atmosfere. Najbolj čudna stvar pa se je zgodila pri šanku, ko je eden od nas želel kupiti vodo. Na dobro vidnem ceniku je bila zapisana cena 400 sit, zato je bil začuden, ko je natakar zahteval 900 sit. Pojasnilo se je glasilo, da se je cena dvignila zato, ker vode počasi zmanjkuje. Seveda o kakem računu ni bilo ne duha ne sluha. O tem, da je bila pri drugem šanku cena ista kot na ceniku, pa raje ne bom zgubljala besed.


Po koncu praznovanja smo ugotovili, da je bil party precej povprečen, kar pa ni bila krivda organizatorjev in slavljencev, prej kluba samega. Poleg že omenjenih stvari smo pogrešali predvsem pravi house (oz. tisto, kar mi pojmujemo kot pravi house), a zgleda, da je Slovenija podlegla progressive house-u in se vsi ljubitelji vocal happy house-a lahko obrišemo pod nosom. V tovarno zabave pa bomo ponovno zavili le, če bomo imeli tehten razlog.


Besedilo: Barbara P.


Foto: Helena

Fotogalerija:

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.