General Patton vs. the X-ecutioners – Joint Special Operations Task Force

General Patton vs. the X-ecutioners - Joint Special Operations Task Force

General Patton vs. the X-ecutioners – Joint Special Operations Task Force

Ipecac, 2005


Čeprav je Mike Patton širši množici bržkone znan le kot vokalist razpadlih Faith No More, pa njegovo glasbeno obzorje sega še daleč stran od družbeno sprejemljive godbe. Že v svoji prejšnji in kasnejši njemu lastni zasedbi Mr. Bungle in Fantômas, kjer je okrog sebe zbral all star postavi, je prekoračil meje spevnih melodij in zabredel v svojevrstne zvoke, ki niso v tesnem razmerju s FNM. Enako velja označiti tudi večino priložnostnih projektov, kjer se pojavlja kot gost in so našli mesto pod okriljem njegove založbe Ipecac. Vragolije, kakršne je Patton sposoben proizvesti z vokalom, pa je trojica Rob Swift, Roc Raida in Total Eclipse pod skupnim imenom X-ecutioners nedvomno sposobna z gramofoni.


Že naslov projekta in ploščka nam da namig, da gre za nekakšno parodijo na ideologijo vojskovanja, kar nam potrdijo še pretirano dolgi naslovi komadov v vojaški terminologiji stila Eastside Multichannel Tactical Scratch Comminicatios (EMTSC) ali iFire in the Hole! 0400HRS, Joint Special Operations Task Force. Tako smo priča shizofreni glasbeni lepljenki, sestavljeni iz koščkov gramofonskih ruženj, vokalnih akrobacij in ‘cut and paste’ tehnike raznovrstnih monologov in dialogov iz kultnih vojaških filmov. Združba naštetega rezultira v hip-hop, free jazz, noise, psihadelijo, rock, bossa novo,… pri tem pa se prva bojna linija generala Pattona in rabljev za gramofoni stalno izmenjuje. Tako dobimo komade, kjer na podlagi prepoznamo tipičen Pattonov vokal s pravimi besedili, ter tiste, kjer so vokalni izpadi v ozadju, nad njimi pa prevladujejo trdi ritmi praskanja in skrečanja temnopolte trojice, ki jih je producent, aranžer in mešalec zvoka – vse v eni osebi, Patton osebno – še dodatno razrezal, zmanipuliral  ter ponovno sestavil. Praktično onemogočeno je poslušanje ploščka s funkcijo ‘shuffle’, saj se nekaj desetsekundni clipi in pravi komadi med seboj prepletajo in vsebinsko dopolnujejo.


Patton kljub svoji hiperaktivnosti iz projekta v projekt dokazuje neoporečno originalnost, obenem pa z založbo Ipecac postaja boter glasbenikom, ki zaradi resda nekoliko svojevrstne inovativnosti niso sprejeti med kolesje velikih glasbenih koorporacij.


Jurij Bizjak

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.