En Face – Dallas promo tour

En Face - Dallas promo tour

En Face – Dallas promo tour

En Face so nastopili v Orto baru kot prvi gostje večera v sklopu Dallasove promocijske turneje, ki je popeljala naokoli šitiri reške zasedbe. Pogovor je potekal z glavnim portretom Sandrom Bastiančičem. Vam je predstavljen na žalost brez raznih medmetov in sodelovanj, bolj ali manj prešernih mimoidočih.


Vi ste bili najnežnejši med vsemi nocoj?


Sandro: Tako je! Najtišji …


Kaj je En Face?


Sandro: Kaj je z nami?


Ne, ne! Ime? To naj ne bi bilo v angleščini, ampak v nekem drugem jeziku.


Sandro: Aha! To je v francoskem jeziku. No, ni ravno nekaj v francoščini, ampak pomeni, da ko je profil iz strani, je en face od spredaj. Se pravi portret … V bistvu se ta izraz uporablja pri slikarstvu, kiparstvu … V umetnosti. Tako ime smo si izbrali.


Žal mi je, ker je bilo nocoj malce manj ljudi kot jih je ponavadi, ko se v tem klubu nekaj večjega dogaja …


Sandro: Nimaš kaj …


Kako je v Rijeki?


Sandro: Mogoče še slabše. Meni se zdi tole čisto v redu …


Nekdo iz ozadja: Misliš, da lahko ukradem tale velik pepelnik?


Nekdo malo bližje: Ma, itak …


Kdo je avtor En Face? Kdo je kdo? Kaj in kdaj?


Sandro: Evo, vse ti povem v hitrih stavkih. Tole nocoj je bilo v sklopu te neke promocijske turneje. Se pravi, večina skladb je tako iz našega novega albuma, mi pa smo aktivni zdaj že deset let. V preteklosti je bilo tudi še kaj drugega, samo nikoli ni bilo zabeleženo na tak način. Tja spada tudi prvi CD, ki nam istočasno predstavlja tudi začetek kot tak.


Tudi vi ste nekakšne ‘staroste’ ali me morda videz vara?


Sandro: Pa mi smo generacija med ’65 in ’71. Evo, za tegale tukaj ne bi nihče rekel, da ima 36 let.


Kdo? On je iz zasedbe?


Sandro: Pa, seveda. Stal je za klaviaturami.


Se mi je zdelo, da je bilo nekaj za zvočnikom. Bi moral stati na sredini …


Sandro: Se je zdelo tudi meni, da mu te skrivalnice pašejo. Stalno se nam je nekaj smejal. Zakaj, pa nimam pojma. No, poleg tega vsega pa imamo že šest izdanih albumov. Na Hrvaškem smo tudi prejemali neke nagrade. Bili smo nominirani za Porin. Pri nas imamo nek status, imamo izdelan stil. Kar je od tega odstopanja, je to nekaj minimalnega in tudi takrat nismo kaj dosti odstopali od našega zvoka. Zdaj, v tej novi fazi, ko imamo nova člana, klaviaturista in bobnarja, pa bi mogoče bilo malo spremembe. Onadva sta nosilca nekega novega zvoka, ostali pa se kar še držimo te naše tradicije. Seveda pa ostajamo enotni.


Vi ste ‘pravi hrvaški pop’. Je res?


Sandro: Da, ker smo tega največ naredili.


Zelo mi je všeč, kar ste napisali: ‘Ustvarjamo pesmi in ne kariere.’ Mislim, da takšni ustvarjalci ustvarjajo pravo glasbo. Ali tudi pravilno?


Sandro: To je to. Kariera se vzpenja in pada. To pomeni, da ustvarjanje ne prinaša tudi stresa in podobnih slabih počutij. Ravno tako tudi dobre stvari. Ampak kot sem povedal, se vzpenja in pada. To ni dobro za ohranjanje strasti za ustvarjanje. Treba je pisat pesmi in pika! Na ta račun se tudi sam počutim mladega. Imam občutek, da nam ne zmanjka idej in vsega za nove pesmi. Nič ne gre na silo in tudi te nam ni treba uporabljati samo zaradi tega načela.


Imate neko energijo za na ‘plažo’. To se vidi in sliši – da ste psihično svobodni.


Sandro: Res je!


Vava, nocoj tudi med nastopajočimi na promocijskem koncertu, je tudi sodeloval pri vašem projektu. In tudi obratno mislim, da je nekako …


Sandro: Je. Mi se med sabo malo menjamo. Bobnar, ki je trenutno z nami, je bil včasih pri Laufer. Vava je že pred Laufer bil z nami in je potem zopet prišel nazaj, samo se nas je držal v glavnem kot gost. Tako.


Vi ste bili na Dori 2004?


Sandro: Dvakrat.


Tam naj bi prišlo do nekih sprememb v zvoku?


Sandro: Jah, to je bilo …


A, že vem! To je štorija s klaviaturistom in basistom?


Sandro: Nekako, da. Samo leta 1999 smo se ubadali preveč z nekimi kompromisi in se prilagajali en drugemu. To bolj škoduje kot ne. Bolje je brez vsega tega. V to pot verjamem tudi sam. Vendar je to vse človeško in je del življenja. Pametno je biti na vse pripravljen. Kadar nisi sam, seveda.


Videospot. Kako se lotevate video spotov? Imam občutek, da morate biti precej pazljivi pri tem, zaradi vaše glasbe kot take.


Sandro: Na žalost. Vedno so prisotne nevarnosti, ampak je pač to nujno zlo. Zelo težko danes prideš brez tega med ljudi. Najraje bi se vrnil v trideseta leta, prav zaradi tega medija. Treba je tudi izbrati pravo zgodbo. To predstavlja še eno past. Po navadi te stvari počno drugi za nas …


In takrat lahko pride do konfliktov. Upoštevajo ti ljudje vaše želje?


Sandro: To je dvorezen meč. Sam si bom težko kaj naredil. Težko pa je tudi najti pravega človeka za to delo. Na koncu moramo biti vsi zadovoljni.


Naprej. Pri vaših pesmih je vse nekako lepo. Kako to?


Sandro: To je naša finta. Iz sebe kopljemo samo optimizem in tudi namenoma prepevamo o treh rečeh. Bolje tako, kot če bi vedno bil nek ‘motherfucker’ in to.


Jaz sem namreč začutil, da se na račun vaše glasbe zelo lepo počutite, ste z njo očitno prepojeni. Tudi na odru izgledate tako. Prej pa si mi priznal, da je stres prisoten. Se s tem zdravite?


Sandro: O seveda. To je za nas filter. Seveda pa na kariero gledamo z druge strani kot na to kar delamo. Lahko ti prepevaš o nečem vedrem, veselem in lepem ali o težavah in pritiskih. To v bistvu ne vpliva na kariero. Ta je lahko v obeh primerih ugodna ali ne …


Dobro. Alen Tibljaš?


Sandro: Bobnar.


Vedran Križan?


Sandro: Klaviatura.


Vi ste imeli danes tudi neko deklico, a ne?


Sandro: Smo. Odpela je dve pesmi. Ana, ki je potem pela še pri Vavi.


Blondinka?


Sandro: Evo, bravo!


Vsi ste eno? Ste povezani med seboj?


Sandro: Velika družina.


Zanimivo je to, da ste prišli skupaj  pa tako različnih žanrov ste.


Sandro: Točno!


Čeprav so najbolj in očitno izstopali zadnji, Father.


Sandro: Normalno.


Kaj pomeni 12+4? Za tiste, ki ne vedo kje sem to našel.


Sandro: To je bil Best Of po formuli dvanajst starih in štiri nove.


Vi že imate Best of?


Sandro: Leta 2002 je izšel.


Kdo s tem razpolaga? To ni bila vaša odločitev?


Sandro: Dallas ali skupaj. V tem primeru smo se skupaj odločili za to. Drugače pa o tem odloča založba.


OK, hvala za intervju. Tole pa je slovenska predstavnice Dallasa …


Sandro: Super! Se že poznamo …


Fluro


Foto: Tanyisha

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.