Big Foot Mama: »Še vedno je prisotna energija, ki te vsakič, ko stopiš na oder, zatrese!«

bfm_intervju_002

Začetki skupine segajo petnajst let nazaj. In v tako dolgem času se zgodi marsikaj. Lahko recimo posnameš pet zgoščenk, izdaš svoje uspešnice, narediš mnogo videospotov, odgovoriš na še več zastavljenih vprašanj, stopiš na prenekateri koncertni oder in odpoješ ter odigraš že tolikokrat slišano pesem, ki ti še vedno požene adrenalin po žilah. Vse to se je v tem času dogajalo njim. Trdne prijateljske vezi in predvsem zabava ter veselje do tega, kar so in kar delajo, so poskrbeli, da so na slovenski glasbeni sceni še vedno carji brez primere. In ker bodo obletnico obeležili s koncertom 28.10. na ljubljanjskem Gospodarskem razstavišču, je povabilo tja skorajda neizogibno.


Spomine je na pogovoru z nami obujalo vseh pet.   


… DOLG, DOLG NAZAJ … (o začetkih)


Vaši začetki so bili nekaj povsem drugega od tega, kar imate danes. Se vam kdaj zdi, da ste bili takrat mogoče preveč zaletavi?


Jože: Če smo bili zaletavi, ne vem, ampak bili smo mladi in nismo razmišljali tako kot sedaj. Začetek je bil, moram reči, res drugačen od teh, kot jih imajo skupine sedaj. Imajo drug pristop, kot smo ga imeli mi. Nam je bilo najbolj pomembno, da imamo svoj »plac«, da tam igramo in se družimo. To je bilo vse.


Ste karkoli delali narobe, da bi, če bi še enkrat začenjali svojo glasbeno pot, to naredili drugače?


Jože: Vse je šlo super. Ker vse, kar smo naredili, je pripeljalo do tega, da smo, kar smo sedaj. Napake, ki smo jih delali, so bile pa pač začetniške in smo se iz njih tudi marsikaj naučili.


Trema, neizkušenost, to vse spominja na vaše prve nastope, danes pa ste uigrana ekipa. Se še kdaj tresete preden stopite na oder?


Jože: Trema in te stvari, ki sodijo zraven, tudi po toliko letih še zmeraj so zraven na koncertih. To pomeni, da imaš nek odnos do tvojih poslušalcev, ki stojijo pod odrom. Še vedno je prisotna ta energija, ki te vsakič, ko stopiš na oder, zatrese. Ampak je dobra, prav je, da je.


Bili ste predskupina Perotu Lovšinu. Kako dolgo je trajalo, da vas je publika vzela za svoje, kdaj ste začutili premik iz skupine za ogrevanje, v nekaj več?


Daniel: Ko smo na Perotovem koncertu odigrali komad Mala nimfomanka. Takrat je publika pod odrom dobesedno ponorela.


Grega: To je bilo na tistem koncertu …


Daniel: Ja, v Žabljah. In tudi Perotu je kmalu postalo jasno, da nismo več le predskupina. Takrat smo začeli razmišljati o tem, da bi se naše poti ločile.


Vsi: To je bilo nekje leta 1996, ker leto prej smo izdali ploščo.


Vaša prva plošča oz. kaseta Nova pravila je izšla deset let nazaj, ko so bili časi drugačni. Bi jo, če sedaj pogledate nazaj, spremenili?


Alen: Dejansko smo takrat jo spremenili. Posneli smo jo v petnajstih urah in ko je prišlo do tega, da smo našli založbo, ki bi jo izdala, smo hoteli stvar spremeniti in malo popraviti. Ampak smo vse samo poslabšali, zato je bolje stvari pustiti pri miru, takšne kot so.


Ste kdaj izkoristili oz. s pridom uporabili to, da ste glasbeniki, člani skupine BFM? Recimo pri dekletih …


Alen: Če smo izkoristili punce?


Ne njih, če ste izkoristili to, da ste glasbeniki.


Grega: Po mojem so bolj one izkoristile nas. So se znale bolj odpreti in drugače pristopiti do nas, ker smo (bili) glasbeniki.


So se one in njihove ponudbe (takšne in drugačne) skozi čas kaj spreminjale?


Grega: Zanimivo vprašanje.


Ko ste bili starejši, so bile tudi one …


Grega: Ne. Vsako leto odkrivamo nove in nove generacije. V prvih vrstah se pojavijo novi obrazi, stari se pomikajo vedno bolj nazaj.


Ampak še vedno niste povedali nič o oboževalkah in njihovih ponudbah …


Alen: Težko govorimo na splošno o tem, ker ima vsak od nas svoje izkušnje.


Grega: Mogoče so bile z leti malo bolj zadržane.


Alen: Ko so mlajše, osvajajo z besedami, ko so starejše, samo še s pogledi.


Vsi: smeh


Grega: Bravo, dobra.


Za mnoge BFM brez odličnega pevca, ki komunicira s publiko, ne bi bilo oz. si na tem mestu drugega človeka sploh ne znajo predstavljati. Čeprav če-jev v zgodovini ne, vseeno … če bi na tem mestu stal nekdo drug … mislite, da bi vam uspelo?


Grega: Saj Big Foot Mama dejansko je obstajala že pred mano in z drugim pevcem.


Se pravi, potem bi po vašem bili tu, kjer ste, tudi če njega ne bi bilo?


Alen: Kot si že sama rekla, tukaj ni če-jev.


Grega: Drugače se pa v to nismo nikoli poglabljali. Je tako kot je.


Grega, koliko časa je trajalo, da si začutil Guštijeve in Alenove pesmi?


Grega: Po mojem da dosti hitro. Vsaj upal sem, da sem jih.


Daniel: Vprašanje je, kdaj je Alen začutil Grega.


Ali obratno, ja?


Alen: Ne vem, če je to vprašanje na mestu, ampak začutila se še nisva.


Vsi: smeh


Vsaj dobesedno ne?


Alen: Sigurno ne. Je pa res, da sva midva z Guštijem, ko sva pisala pesmi, imela v mislih Grega in njegov vokal. Ker on ne bi mogel odpeti nekaj, kar ne bi začutil.


… NISEM VEČ S TABO … (o Guštiju)


Ko že ravno omenjamo Guštija, ste kdaj ljubosumni na Polono, ki vas je tako rekoč zamenjala … V glasbenem smislu, seveda.


Vsi: smeh


Grega: Kaj ti misliš?


Ne vem, vprašam vas.


Vsi: Ljubosumni smo, ker ima ona fanta, ker ni naša.


Grega: Mi nismo ljubosumni nanjo, ampak nanj, ker jo je skrival in ni raje nje pripeljal v skupino.


Mogoče je ni, ker to ne bi bila najbolj pametna poteza?


Grega: Mogoče do tega še pride, nikoli se ne ve.


Vsi: Bo prišla in pela kot backvokalistka.


… NE MI LAG’T … (splošna dejstva)


Težko je skupini, ki ima za sabo toliko uspešnih pesmi, narediti »The best of« . Vedno kdo pogreša kakšno pesem (tako kot je verjetno tudi na koncertih). So bili oboževalci z izborom zadovoljni?


Alen: Mislim, da so bili zadovoljni, glede na to, da se je teh zgoščenk kar nekaj prodalo. Nismo imeli nobenega posebnega odziva glede tega, ampak se nam zdi, da je bil izbor kar dobro narejen. Za prihajajočo turnejo pa obljubljamo par pesmi, ki jih na tej zgoščenki ni in jih tudi že dolgo nismo igrali v živo, npr. Luzer in Sam prjatla, sta eni od njih.


Vas je že kdaj vse skupaj minilo, tako da ste nameravali končati z glasbeno kariero?


Grega: Da bi prav vse pustili, to ne. Da pa bi se malo ustavili, nas je, ko smo si leta 2002 vzeli premor. Treba se je bilo odpočiti od vseh stvari.


Bi glasbo preveč pogrešali in zato ne razmišljate o tem?


Grega: Jaz sigurno, ostali pa verjetno tudi. Takrat ko nimamo sami koncertov, hodimo gledati druge, ko igrajo. Potem je vseeno, če igramo tudi mi. Moraš iti na kakšen dober koncert, da te nahrani in ko pač vse to konzumiraš, si sam spet želiš stati na odru.


Kako pesmi, odpete že neštetokrat, vsakič znova in znova na odru dobijo iskrico, da so vedno zanimive in jih hočemo še in še?


Alen: Mislim da zato, ker so iskrene in se to vidi oz. sliši. In ker jih sami radi igramo, publika pa to začuti.


Se še nisi naveličal igrati katere od njih?


Alen: Ne, nobene.


Vaje še kdaj imate? Verjetno zgolj ko nastaja nov material, saj ste že tako uigrani, da jih po vseh letih ne potrebujete več?


Grega: Vaje imamo po potrebi. Če je kakšen večji projekt, koncert ali snemanje plošče, potem se dobimo. Velikokrat so vaje sami koncerti. Ker če ga imaš vsak vikend, potem je že to dovolj. To je malo drugače kot pri športu, ko moraš trenirati, da uspeš. Tukaj pa se da vse skupaj nekako združiti.


… BREZ MEJA … (o koncertu)


Ker moramo narediti malo promocije za vašo 15.obletnico in koncert, ki ga pripravljate takrat, je prav, da potencialnim obiskovalcem vržete neko kost, da bodo zagotovo tam. Torej?


Grega: Na RockOnNetu bodo dobili sto kart.


Sto? Deset pa res.


Grega: Ok. Ne, pridejo naj, ker bo, z nami vred, nastopalo 15 skupin.


Številka najbrž ni slučajna?


Grega: Ni. Vse je povezano.


Po kakšnem ključu ste jih izbrali? Med njimi je precej takih, s katerimi ste do sedaj že sodelovali …


Grega: Ja, to so take skupine, s katerimi smo od samega začetka glasbeno sodelovali, če ne glasbeno, pa privatno.


Se pravi je bilo sodelovanje pogoj za nastop?


Grega: Ja, v glavnem.


Zoran: In pomembno je bilo, kdo je dal več.


Zmeraj se vse konča pri denarju.


Zoran: Točno.


Grega: Več kot daš, boljši si.


Ob deseti obletnici ste v nekem intervjuju napovedali za vas največji, najbolj dodelan koncert doslej – tehnično, scensko in programsko. Z najmočnejšim ozvočenjem in osvetljavo, filmskim platnom, gosti. V čem se bo od prejšnjega razlikoval ta?


Grega: Napovedujemo zanimiv koncert. Ne vemo točno kakšen, ampak zanimiv sigurno.


Ne veste točno kakšen?


Daniel: Kar se tiče tehničnih stvari, res ne. Ampak vemo pa, da bo nekaj iz tega.


Grega: Ne smemo povedati vsega. Vemo kje bo, kdo bo nastopal, kdaj bo…Vemo, da bo veliko ljudi. Upam, da bo vse narejeno na najboljši možni način. Preverjamo ravno ne teh stvari, ampak se nam zdi, da mora uspeti in da se bodo držali obljub. To bo njihovo darilo nam. Od vseh, ki pri projektu sodelujejo.


Na koncu pa je Grega izkoristil še nekaj trenutkov in dodal …


Pridite 28.10. na Gospodarsko razstavišče, hala A, ob 20.00, kjer bo klasičen rock koncert – žurka. Nastopili bodo: Big Foot Mama, Dan D, Dej še eno litro, Elvis Jackson, Gušti in Polona, Katalena, Leaf-fat, Lojze Slak, Naio ssaion, Sausages, Siddharta, Slon in Sadež, Srečna mladina, Šukar.


Nina Jenko


foto: Manca Gašpirc


Sodelujete lahko v nagradni igri.

Fotogalerija:

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.