The Tears – Here Come The Tears

The Tears - Here Come The Tears

The Tears – Here Come The Tears

Independiente, 2005  / Distribucija: Dallas


V času, ko se je na Otoku v rumenih medijih bila vojna med Blur in Oasis, so se Suede bolj posvečali glasbi in potihoma prevzemali primat britanskega pop rocka. Rahlo poženščen glas Bretta Andersona in kitarski pejsaži Bernarda Butlerja z istoimenskega prvenca so bili kmalu opaženi tako pri kritikih kot pri poslušalstvu in začele so padati že prve primerjave s tandemom Morrissey&Marr iz The Smits. Katarzične melodije Animal Nitrate, Metal Mickey, So Young, idr. so tako napovedovale svetlo prihodnost, vendar pa je z odhodom Butlerja in razpadom sanjske dvojice, ki je sovpadala s promocijo drugega albuma Dog Man Star, svetla kariera Suede počasi začela temneti. Naslednji albumi Head Music, Coming Up, Sci-Fi Lullabies in A New Morning tako niso doživeli niti približno takega uspeha kot predhodnja.


Enajst let kasneje se je s ponovno združitvijo Andersona in Butlerja odprlo novo poglavje Suede, tokrat pod naslovom The Tears in albumom Here Come The Tears, ki nadaljuje nedokončano zgodbo iz leta 1994. Raznežen vokal, ki na trenutke orosi oči, in glasen kitarski zvok, ki včasih pahne vokal nekoliko v ozadje, tako nizata podobe iz razburkanega življenjskega obdobja, polnega ljubezenskih in prijateljskih čustev. Andersonovo besedišče in posledično splošno razpoloženje na plošči nihata in tako pokukata tako v težke trenutke, ko bi preteklost najraje pustil nekje zadaj (I threw up the photographs like yesterdays flowers, I try to erase the past but it won’t go away), kot tudi v tiste bolj radostne, ko ti v prisotnosti ljubljene osebe ni mar za nič drugega (Cos we are the lovers, we’re different colours but we stand up as one). V nekaterih delih bi Andersonovo poezijo celo lahko interpretirali kot nagovor oz. čustveno izpoved Butlerju, s katerim ga glede na uspešnen del skupne preteklosti bržkone veže posebna prijateljska vez (But like Bonnie and Clyde we’re free, don’t say there’s nothing beetween us).


Peterica The Tears tako z reinkarnacijo Suede, ki so v preteklosti kljub trudu tonili čedalje bolj v pozabo, v že poznanem jeziku nadaljuje še nepovedano in upamo lahko, da je le-tega še za kakšen plošček v prihodnosti.


Jurij Bizjak

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.