Terrafolk s simfoniki v Križankah

terrafolk_012

Kraj: Ljubljana, Križanke
Čas: 13. september 2005
Vstopnice: 3500 sit
Obisk: razprodano (a ne nabito polno!)


Že pred časom so popularni glasbeniki v tujini začeli z bolj ali manj uspešnimi in odmevnimi sodelovanji s simfoničnimi orkestri, pred nekaj leti se je zadeva pojavila prvič tudi v Sloveniji. Najprej v mešanici z rockom v Križankah, nato na stadionu. Lani decembra pa je Simfonični orkester RTV Slovenija v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma ponovilo vajo s Terrafolk. Tega oblačnega torka (in srede) pa zopet v prečnikovih Križankah. Koncert je bil en teden pred dogodkom tudi razprodan in hkrati je bil napovedan še en koncert za naslednji dan.


Kot se za koncert resne glasbe spodobi so nas na vhodu pričakale hostese s programskimi listi in ne varnostniki z velikimi egi, kakor je v navadi na ostalih koncertih. Ob prihodu v Križanke je nedvomno vsakemu v oko padel zagrajen prostor na desni strani prizorišča (gledano proti odru). Za ograjo so se namreč nahajali stoli… za »višji sloj«.
Kamere so bile pripravljene, na odru so simfonike čakali stoli in notna stojala in prizorišče se je dodobra napolnilo. Nisem pa si mogla kaj, da nebi vedno znova pogledovala proti stolom, ki so na desni strani Križank samevali. Točno ob 20h, kot je bilo na povedano, se na stolčke usedejo simfoniki. Luči se ugasnejo. Skozi vhod in pod odrom se začnejo prerivati proti svojim sediščem še zadnji »imenitniki«, ki očitni nimajo pojma kaj pomeni priti pravočasno na koncert. Čez deset minut se prikaže še dirigent David de Villiers. In koncert se začne.


Kot so napovedovali je na koncertu nastopilo veliko gostov. Bilo pa je seveda tudi nekaj nenapovedanih. Priznati pa je treba da so le redki pričakovali, da se bodo gostje na odru pojavljali in menjavali na odru iz pesmi v pesem skozi ves koncert. Pa vendar se je to zgodilo.
Že pri prvi pesmi sta kot gost nastopila Žiga Golob, bivši član Terrafolk na basu in Dada Kladnik, ki pa me je razočarala, saj sem od pevke njene kvalitete pričakovala da bo pokazala veliko več svojega pevskega znanja.
Pri drugi pesmi Katelina se jim je pridružila Neža Buh – Neisha na klavirju. Sledil je Nori veter, kjer si je do tedaj dokaj hladno občinstvo prvič drznilo oglasiti že med komadom in ne le aplavdirati ko glasbeniki odigrajo svoje.
Na vrsti je bila že Polka po rezijansko, nato pa ponoven nastop Neishe kot vokalistke, ki je zapela skupaj s harmonikarjem Markom Hatlakom. Takoj po začetku pesmi Wake Up pa je na oder prišel še en bivši član Terrafolk Boštjan Gombač z bobnom in… opazno frizuro ter make upom. Požel je velik aplavz in dokazal da je v očeh obiskovalcev še vedno zaščitni znak benda.
Violinistka Anja Bukovec je ob naslednji pesmi uspela še dodatno razživeti prisotne.
Sledilo je instrumentalno prelivanje glasbe simfoničnega orkestra in harmonike Marka Hatlaka. Izjemna pesem, ki pa je občinstvo pustila hladno saj se je zadelo da nekako niso kos njeni zahtevnosti.
Občinstvo je spet postalo tisto pravo ob naslednji gostji. Dalry Cemetery je namreč zapela Kate Hoskings. Priznati moram, da sem zanjo prvič slišala šele pred kratkim, in me je zato še toliko bolj navdušila in presenetila, saj se mi je zdelo skoraj nemogoče, da se iz tako drobnega telesa da spraviti tako suveren in močan glas kakršen je Katejin.
Vzdušje je še stopnjevala Moja mati kuha kafe pa Chelipe in New Gyipsy Bank, ponovno z Anjo Bukovec.
Po pesmi Cigančica so na oder še enkrat prišli vsi gostje in se poslovili.
Občinstvo je zahtevalo še in to tudi dobilo. Užičko kolo in Pulover ljubezni z Anjo Bukovec in Neisho sta še nekoliko podaljšali koncert.
Vendar še vedno ni bilo konec. Po dolgem aplavzu se je Bojan CV vrnil na oder in sledila je glasbena tema iz Cvetja v jeseni ki se je prelila v nepozabno death metal verzijo pesmi You Are My Sunshine, ki je bila definitivno vrhunec večera.
Občinstvo Terrafolk še vedno ni želelo izpustiti z odra. Tretji bis sta začela oba harmonikarja, končal pa se je z zvoki ki so prihajali on nekod za nami. Skozi stranski vhod so prišli Terrafolk z Boštjanom Gombačem, ki je igral klarinet na ramah. Neozvočeni so se sprehodili med občinstvom in nekaj srečnežem, ki so bili na njihovi poti tako privoščili nekaj trenutkov bolj privatnega koncerta.
To pa je bil zares zadnji del koncerta. Terrafolk so odšli v zaodrje, prav tako simfoniki, prižgale so se luči in občinstvo se je počasi začelo valiti iz Križank.


V zgornjem delu članka namenoma ni pretirano omenjan glasbeni del simfoničnega orkestra. Za to namreč po mojem mnenju niti ni razloga. Res je, da je bil dogodek oglaševan kot dokaj pompozno sodelovanje, vendar se je izkazalo, da so bili simfoniki z le nekaterimi izjemnimi priredbami skladb skupini Terrafolk le kot kulisa in ne toliko nadgradnja njihove glasbe.
Kljub temu da so bili simfoniki zasenčeni s Terrafolk je bilo vseeno začutiti odsotnost pristnega kontakta s publiko, ker je gotovo delno tudi posledica menjave zasedbe, saj članom ni uspelo do popolnosti nadomestiti teatralnega Gombača. Glasbeniki na odru so se definitivno zabavali a tega niso znali prenesti na občinstvo. Nekako se mi zdi, da bi zasedba veliko bolje delovala pred manjšim občinstvom.


Naj še enkrat omenim publiko. Po koncertu je bilo od vsepovsod slišati same pohvalne besede. In res je koncert načeloma navdušil. Vendar pa je bil velik minus na trenutke popolnoma nezainteresirano občinstvo. Ne morem si kaj, da nebi omenila para, ki je stal za menoj in se čudil nad tem, da se je bil Boštjan Gombač le dvakrat pojavil na odru, ko pa je vendar najbolj prepoznaven član skupine. Očitno nista vedela da se je zasedba drastično spremenila… in to pred več kot letom dni (!). Tudi večina ostalih obiskovalcev je nekako medlo sprejemala večinoma instrumentalno glasbo, ki je niso pričakovali v tolikšnem obsegu. Seveda mi je pogled kdaj pa kdaj med koncertom zašel tudi na »elitni del« Križank kjer je bila situacija še veliko slabša, saj so le kdaj pa kdaj zaploskali, nihče pa si ni drznil vstati in se Zabavati.


Kljub temu, da je bil to v prvi vrsti glasbeni koncert, sej je v mojih očeh dogodek pokazal kot promocija za vse ljudi ki se radi pojavljajo v medijih in se bodo lahko čez teden ali dva kolegom hvalili s tem, da so si uspeli dobiti karte za razprodan koncert.


Kot že rečeno, zdi se mi, da bi Terrafolk bolje delovali na manjšem odru, bliže občinstvu, kar bom v bližnji prihodnosti tudi preverila. Vseeno pa je bil to dober prikaz kako združiti glasbe različnih zvrsti; kot je na koncertu rekel Bojan CV:
»Obstajajo glasbeniki, ki igrajo le glasbo, ki so jo napisali drugi. Obstajajo glasbeniki, ki igrajo le glasbo ki so jo napisali sami. Dobro pa bi bilo če bi oboji malo večkrat igrali skupaj.«


MojcA SelaK


foto: Manca Gašpirc

Fotogalerija:

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.