Real McKenzies ponovno v Sloveniji

real_mckenzies_002

Intervju z Real McKenzies
Ljubljana / Orto
20.9.2005



Dude, kilti, Kanada ter Škotska, Nessy ter 10.000 požirkov piva ter whiskeya, vse to v enem so že stari znanci na punk rock sceni – skupina Real McKenzies. Ponovno so obiskali Ljubljano in tokrat ponovno navdušili slovensko občinstvo. Pogovarjali smo se z glavnim akterjem skupine, pevcem Paul-om Mckenzijem. Intervju napovedan za 18. uro je bil prestavljen za slabi dve uri, a ne zaman. Njihov tour manager Mutti nas je seznail z bandom in nadvse prijaznim Paulom. So here we go…


Ko je Katja obdarila Paula in po vsem objemanju ter lubčkanju (zveni pocukrano), naju je Paul posedel tako kot si je sam predstavljal in lahko smo začeli z intervjujem.


P: Ti boš sedela tukaj. Ti lahko vezalke zateknem v čevlje?
M: Ni treba, je že ok.
P: Ker jaz svoje zataknem.
(smeh)


Po vseh pripravah smo lahko le začeli.


M: Moje prvo vprašanje. Kdo so sploh Real McKenzies, ker vas prav veliko ljudi ne pozna, predvsem pa seveda to zanima naše bralce?
P: Ko smo leta 1992 začeli s tem bendom, smo delali zelo težko, da smo prišli do sedaj, kjer smo. Nimamo ogromnih pogodb z založbami ipd. Moramo delati tako ali drugače. Imamo službe, kot vsak povprečen človek. Varčujemo z denarjem, da gremo lahko na turnejo in s tem si tudi pokrijemo vse stroške. Vem, o čem govorim in ravno za to turnejo sem moral delati za 10.000 dolarjev, da sem lahko pokril vse stroške, ki so nastali, ko sem bil od doma. Zato je pomembno za bralce, da vedo, da nismo sedaj mi nekakšni rock zvezdniki. Čeprav, ko smo na odru, mislite, da smo, ker smo profesionalni glasbeniki, ampak vse to je težko delo. In prav vsi v našem team-u garamo!
M: In kako bi opisal vaš stil glasbe? Ste punk rock-erji?
P: Ja, seveda! Čeprav imamo dude in glasbenike kot sta Sean in Joe, se je vse obrnilo v to, kar se mu reče punk. Rad ga poimenujem keltski punk rock ali punk rock’n’roll. In s tem prav nič ni narobe, saj je pomembno, da smo vsi po srcu punk rock-erji. Kar poglej!


Paul naredi jezno faco. (smeh)


M: Grozno! In kdo vas je navdušil za dude? So bile vključene v glasbo že od samega začetka?
P: Dude so bile vedno pomemben del mojega življenja. Prvič, ko sem slišal dude, sem bil star eno leto ali dve. Ravno zaradi tega so pomemben del mojega življenja. In biti v bandu, v katerem imaš dude je zelo zanimiva stvar. Če bi bile dude ravne, nebi bilo takega efekta na koncertu, kot je sedaj. Samo poglej Beethoven-a in Mozart-a, bila sta punk rock-erja svojega časa na klavirju. (smeh)
M: Postali ste popularni z založbo Fat Wreck Records. Kako ste stopili v stik z njimi? So oni našli vas?
P: No, zgodilo se je tako. Igrali smo v San Franciscu in ravno, ko sem se obrnil sem doživel nekaj s svojim »prijateljčkom«. (o tem, ne bom razlagala 🙂 In tam je stal nek moški, ki je bil totalno navdušen nad nami. Prišel je do nas, povedal kaj, kako, zakaj in vse ostalo je postala samo zgodovina.
M: In nosite spodnje perilo pod kilti? (smeh)
P: (sarkastično) Nikoli! Ne žali me!! Vzemi to nazaj.
M: Morala sem vprašati, kajti Katjo zanima.
K: Natakar, ki danes nosi kilt, mi noče povedati.
P: In veš zakaj ne? Ker ga zagotovo nosi. In če je temu res tako, mu bom potegnil spodnjice čez glavo in moral jih bo nositi cel večer tako.
M: Super!
P: Pomembno je, kako ga nosiš. Kilt je tradicionalen. Biti tradicionalen je spoštovati kilt. Mlada dekleta morajo nositi perilo, moški pa nikoli! Dejstvo je zgodovinsko. Nekoč, ko so bili francozi in škoti povezani s kraljico Mary – kraljic škotov, so hoteli francozi škotom potegniti spodnjice dol. In rekli so jim: »No!«. To je bilo takrat in danes rečemo samo eno besedo. Veš katero?
M: Ne.
P: »No!« (smeh) Tako, da spodnjih hlač ni pod kilti!
M: Na sceni ste sedaj že več kot deset let.
P: 5 let! Hočeš vedeti resnico? 13! To je srečna številka.
M: In kaj se je spremenilo v tem času?
P: Band je praktično isti The Bone, McNasty, Dirty Kurt in jaz. Mi smo pisci komadov – pravi team. Ko smo dobili še Seann-a in Joe-a, je band začel drastično s pisanjem. To ju je zelo povezalo z bandom. In, kot boš videla danes, čudovito! Pravzaprav imam prehlad, ravno zaradi vaj, ampak vreme tukaj je čudovito.
M: Resno? (namreč tisti torek je bilo res hladno)
P: Bili smo že v toplih območjih. To je bilo porazno. Sonce non-stop. To ni dobro, če želiš delati. Je lepo, če si želiš poležavati, imeti ob sebi pijačo ipd. Ampak, če moraš delati, ni udobno. Zato je pač tukaj popolno!
M: In te ljudje jemljejo kot povprečnega ali kot, da si nek pripadnik t.i. »high society«?
P: Ko ljudje z mano ravnajo tako, kot da sem »high society« jim dam vedeti, da spoštujem njihov kompliment. Vendar jim dam kmalu vedeti, da delamo in delamo zelo težko – pravo garanje. Bil sem že v takem krogu ljudi – Beverly Hills, vzhodna obala, Connecticut. In ravno to je zame stran od realnosti, vsakdanjika. Vem, da nekateri ljudje ta cilj hočejo dosežti, ampak verjemite mi vsi, ki to berete. »It’s bullshit!« Bodite, to kar ste. Jaz sem rocker, ker delam zato, da sem kar sem. Sinoči, ko smo igrali na Dunaju za cca. tisoč ljudi in uživali so, kajti delamo za to! Sem škotski rock bog, in drugače nebi bil motiviran za to, kar delam trdo.
M: Ok, bom zapisala, da si bog rock-a!
P: Noo tako je. Sem boljši kot Rod Stewart.


M: Ravnokar ste izdali nov album 10.000 Shots. Zakaj 10.000? (smeh)
P: Na ovitku je velika steklenica. To bi bilo približno 10.000 požirkov. Ko sem začel hoditi na turneje leta 1974 in do sedaj, bi bilo gotovo čez milijon požirkov, če ne še več. To je približno 20-30 pijač v tednu. Izračunajte.
M: In kako ti uspe to?
P: Za moje dobro zdravje se lahko zahvalim škotskem whiskey-u. Če piješ sranje, kot je Jack Daniels ali Jim Beam, to te ubije. Ampak, če piješ škotski whiskey, to piješ s spoštovanjem. Piti pa moraš seveda s prijatelji, nikoli ne pij sam, jaz tudi ne!
M: In kaj lahko najdemo na novem albumu?
P: Najdete lahko eno zelo dobro sliko mene. (smeh) Mixi so zelo dobri in kitare zvenijo čudovito. Tako mislim jaz, čeprav nisem ravno ekspert na tem področju, ampak to je zelo zelo dobro. Miks je čudovit. Tu najdeš tradicijo, punk, rock ter rock’n’roll! Če boš dal ta album gor na zabavi, bodo ljudje znoreli.
M: In kakšna je razlika od prejšnejga albuma?
P: Predvsem drugi producenti. Imeli smo več čas v preprodukciji in s tem se počutim bolj sproščeno, kajti lahko se usedem in poslušam, in ko opazim kaj, lahko rečem, to bi lahko naredili drugače. Bistvene razlike drugače ni, samo sem pa včasih prišel do določenih stvari, pri katerih sem rekel: »Fuck you!«. Lahko to rečem?
M: Ja, ni problema. (smeh)
P: Lahko smo večkrat posneli, saj recimo pri prejšnjem to nismo mogli, kajti manjkalo je denarja. Nauk zgodbe je torej, ničesar ne snemaj, če nimaš denarja in dobre produkcije.
M: Danes imate s seboj tudi predskupino Far From Finished. Kako ste našli njih?
P: Spoznal sem jih v Skandinaviji in takoj spokal fante, opremo v bus in odšli smo v šusu na jug. In njihov management je rekl, kaj delate, ugrabili ste naše fante. In jaz sem jih rekel, glejte oni so Far From Finished (daleč od končanega) in želim jih, da ostanejo daleč od tega. Ti otroci drugače nebi imeli šanse.


In Katja nebi bila ona, če nebi vprašala Paula nekaj kar si je vedno želela vedeti.


K: Katera je tvoja najljubša risanka?
P: Jossie & The Pussycat. Veš zakaj? Ker so rock bejbe! Veš kaj mi to pove o tebi, da bova danes celo noč pila pivo in imela pogovor o risankah. (smeh)


In tako je tudi bilo…Tour manager je bil že ves nestrpen, saj sva Paul-a čisto okupirali in komaj spustili še ostale ljudi na pogovor z njim.


M: Paul, imaš za konec še kakšno sporočilo bralce RockOnNet-a?
P: Všeč nam je, kako vaša država počasi spoznava tudi to zvrst glasbe. Imate zelo zanimivo zgodovino in lepo je videti, da je izobrazba na tako visokem nivoju. Lepo je priti in pogovarjati se z njim, saj imajo veliko za povedati. To je zelo lepo. Vino je dobro, pivo tudi, ljudje so zelo prijazni in kar je najbolj pomembno: »We love to rock here!«.
M: Hvala Paul!
P: Se vidimo na koncertu kasneje.


In to je tudi bilo, intervju z Real McKenzies. Največja zahvala gre Paul-u ter basistu Joe-u za res čudovit večer. Upam, da se kmalu vrnejo!


Monika Klinar – NanaLui


In Nietka

Fotogalerija:

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.