VooDoo love@AG

dsc01234

27.08.2005 ob 22.uri, do 8.ure. Ambasada Gavioli, Izola. 1500-2000 obiskovalcev, Vstopnina: 5000 SIT z letakom, 5500 SIT brez. Ambient: Domač 🙂


Ambasada Gavioli. Ime, ki pri raverjih stare šole vzbuja prav posebna občutja povezana z ne tako davnim časom, ko je predstavljalo sinonim za zbirališče ljubiteljev te subkulture. Nekaj let nazaj, ko je bila elektronska scena v polnem zamahu, se je na obalo romalo vsak vikend, iz vseh vetrov. Raverji so od daleč in blizu množično okupirali diskoteko prav posebne sorte, da bi razmigali svoja telesa na ritme, ki so jih servirale slovenske legende techna, vsem dobro znani DJ Umek aka »foter« in Valentino Kanzyani. Nič manj legendaren pa ni bil hišni MC Ambasade, MC Flasher. Ko sta Umek in Kanzyani družno zapustila raversko »svetišče« in se podala v milost in nemilost tujine smo se hodili tja razvajat na glasbene akrobacije prominence svetovnega kova. Ambasada je bila »tisto«. Posvečeni kraj, mesto poželenja, skoraj raj za nas, ki nam ta scena nekaj pomeni. Nato je za nekaj časa zavladalo čudno zatišje. Spraševali smo se ali je čas Ambasade, after partyev pod izloskim Belvederom in zgražanja domačinov nad čudnimi gosti njihovega letovišča mimo.


V Ambasadi sem se pred približno štirimi leti počutila zelo domače, nato pa je usoda hotela tako, da približno dve leti nisem bila v, po mojem skromnem mnenju, najlepši in najboljši diskoteki na slovenskem. Vrnila sem se z velikimi pričakovanji in dobro mero nerazložljivega navdušenja. Po dveh letih sem bila (prosto po M. Galuniču) spet doma.


To soboto je v Ambasadi vladala invazija elektronske glasbe, imenovane house. Glavni napovedani akterji so bili Scarlet Ettienne, Lee-Cabrera in Mark Knight. Žal slednjega nismo slišali, uradne razlage zakaj je temu tako pa še ni (in glede na izkušnje s slovenskimi partiji, je tudi ne bo). Barve domačih pa so predstavljali Alex Dee Groove, Eddie F in Aleksij. Splošen vtis o glasbenem vidiku VooDoo ljubezni na glavnem plesišču je všečno, vendar za moj okus malce preveč trdo. Za nas, razvajene od nekaterih zvenečih imen, ki smo jih uspeli slišati letos in so nas s svojo muzikalno zgodbo popeljali do čiste ekstaze, je iz house stališča manjkalo komadov, ki te dvignejo, peljejo in na voodoo način začarajo. Ampak to je samo naše skromno mnenje, ki ni vplivalo na količino »muvanja in šejkanja« po plesišču. Na manjšem, a zato nič manj atraktivnem Mezzaninu (ime zgornjega plesišča v Ambasadi Gavioli) so tokrat gostili techno, katerega ambasadorji so bili Ghettotek, Parallel fusion, Chris in Ian F. Ker moja houserska duša ni s posebnim veseljem zavila po stopnicah navzgor, si ne bi drznila komentirati tokratne nočne izmene techno DJ-jev. Po obrazih in gibanju teles pa se je dalo razbrati, da so delo opravili dobro. Razen go-go plesalk, ki niso bile dovolj opazne in so se zlile s plešočo množico, ne preveč »gobčnega« MC-ja in dveh video wall-ov, kjer sta VJ-ja nizala nepovezane sekvence podob vseh zvrsti in oblik, ni bilo posebnega spremljevalnega programa. Odkrito povedano, ga nihče niti ni zelo pogrešal. Ambasada je sama po sebi tako pester ambient, da se lahko vedno zamotiš z razvozlavanjem vseh podob in sporočil prostora.


Površinsko gledano se v Ambasadi v teh dveh letih moje odsotnosti ni veliko spremenilo, če se spustiš v podrobnosti pa je zaznati precej sprememb. Najprej ta, da ni več sistema kartic, kamor ti beležijo vstopnino, nakupe pijače in vse skupaj plačaš ob odhodu. Ker se je pogosto dogajalo, da so se te kartice izgubile in je nato nesrečnik moral plačati polno ceno kartice, kar je zneslo tudi okoli 30000 tolarjev, je ta sprememba dobrodošla. Obenem pa so tudi odpravili včasih zelo motečo gnečo pred vrati, saj so karte prodajali v manjšem kiosku na parkirišču. Tudi redarji so bili zelo prijazni, kar ni bilo tipično za Ambasado prejšnje dobe. Če bo ta poseben prostor gostil kvalitetne goste in bo program ostal tako pester, potem ni bojazni, da nas v Izolo ne bi bilo več.


Če potegnemo črto in pospravimo vse VooDoo lutke sobotne noči ostane prijeten občutek, da smo se vrnili nekam, kjer je resnično naš svet. Vrnili smo se v prekrasen ambient kluba, ki smo ga nekoč tako zelo cenili. Domov se zagotovo spet vrnemo. Z isto mero sladkega pričakovanja in navdušenja. AG za vedno!


Besedilo: Barbara P.


Foto: Maya

Fotogalerija:

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.