Various Artists – Trans Slovenia Express Vol. 2

Various Artists - Trans Slovenia Express Vol. 2

Various Artists – Trans Slovenia Express Vol. 2

Mute Records / Dallas, 2005


Leta 1994 je izšla kompilacija z naslovom Trans Slovenia Express, na kateri so pod idejno taktirko skupine Laibach zbrane predelave nemške skupine Kraftwerk. Komade teh verjetno najbolj znanih pionirjev elektronske glasbe so predelala imena kot so npr. Coptic Rain, April Nine, Videosex, Beitthron, Demolition Group ali Borghesia. Šlo je za malce “drugačne” predelave, ki pa so bile dobro sprejete tako s strani kritikov, kot tudi s strani fanov.


Zdaj, enajst let po prvem delu, je izšel še drugi del te kompilacije. Otvoritev pripada skupini Laibach, ki so predelali svoj lasten komad Brat moj ter ga za ta namen preimenovali v Bruderschaft. Komad zveni tako, kot bi Kraftwerki lahko zveneli v letu 2005, če bi v svoj zvokovni svet asimilirali malce laibachovske gotske dramatike ter simfoničnega bombasta. Super komad z očitnimi Kraftwerk referencami tako na produkcijskem, kot na liričnem področju, pomešan s tipično Laibach noto. Sledi 13 predelav, kjer se dva komada (Hall Of Mirrors in Metropolis) pojavita v dvakrat.


Hall Of Mirrors je predelala skupina Silence s pomočjo pevke Anne Clarke. Komad zveni bolj zanimivo ter razgibano kot malce monoton original in se zaključi z učinkovitim nalomljenim orientalskim ritmom. Definitivno ena izmed najboljših priredb na kompilaciji. Klasika The Robots se je lotila ena izmed najbolj znanih slovenskih skupin zadnjega časa Siddharta. Priredba zveni kot če bi nastala med snemanjem albuma Rh-, kar pa nikakor ni mišljeno negativno. Siddharta pač zveni kot zveni in to se lepo odraža tudi na komadu The Robots, ki si ga je skupina dobesedno naredila “za svojega”. The Stroj so bili več kot očitna izbira za predelavo komada Metal On Metal, čeprav se ga niso lotili tako razbijaško in surovo, kot bi mogoče kdo pričakoval. Njihov pristop je malce zadržan, skoraj že sramežljiv, vseskozi pa dovolj lahkoten ter lepo poslušljiv. Original zveni seveda še vedno bolj industrijsko ter surovo, a predelava razkrije določene plasti, ki original lepo nadgradijo.


Sledita dve elektronski predelavi. Octex se je lotil komada Computer Love ter iz lepo melodičnega originala naredil abstraktno in minimalistično kompozicijo. Priredba je sicer zanimiva, a se s svojo minimalno variabilnostjo enostavno ne premakne nikamor in zveni kot, da je sama sebi namen, ne pa v službi predelave. Potem je Torul že bolj konkreten, saj v svoji priredbi komada It`s More Fun To Compute uporabi tako glavno melodijo kot refren originala. Njegova elektro inficirana priredba sicer lepo modernizira original, a je vseeno malce preveč monotona, da bi vseh sedem minut obdržala poslušalčevo pozornost. Priredbi imen Moob ter Alenie se gibljejo bolj na plesnem house področju. Moobova verzija Telephone Calla lepo zaplava v prasketajoče glitch house vode, a zmoti s svojim vokoder zategnjenim vokaliziranjem, zaradi česa se komad bolj približa parodiji kot resnemu izdelku. Home Computer v priredbi Alenie pa se s svojim house ritmom ter efekti bolj malo odmakne od originala, zato zveni le kot kak hiter remiks za plesišče.


Še en klasik, Radioactivity s pomočjo Rožmarink zazveni bolj komorno ter melanholično, obenem pa obdrži svarilno noto originala. Tudi ta priredba je ena izmed boljših na tej kompilaciji. Kolektiv Bast se je lotil komada Mittternacht (z albuma Autobahn) ter ji vdihnil svoj razpoznaven spekter zvoka nekje med etnom in jazzom. Gre verjetno za najbolj ambiciozno priredbo, saj je skupina original spremenila v lepo po napetosti in kaosu naraščajočo kompozicijo, ki na koncu rezultira v odrešilno free jazz žurko. Sequanova Metropolis bi s svojim industrijsko-postapokaliptičnim pridihom lahko bila tudi super odjavna špica za Blade Runner-ja, drugače pa dobro povdari hi-tech/mehansko noto originala.


Sledijo najmanj uspele priredbe. O.S.T. s svojim poceni zvenečim drum and bassom zmasakrirajo Metropolis, Lara B spremeni Hall Of Mirrors v slab synthi rock komad, iTurk pa pošlje Sex Object v euro štanc vode in mu doda še malce sluzavega kvazi erotičnega vzdihovanja Maye.


Predelave večinoma ne prepričajo in si pri večini komadov niti ne zaslužijo tega naziva. Ali se preveč držijo originala in zvenijo le kot kak priložnostni remiks ali pa se preveč samozadostno oddaljijo in so po domače povedano ‘kr neki’. Menim pa, da je dobra predelava tudi kreativna in lepo poslušljiva. Na drugem delu enostavno manjkajo taki prebliski genija, kot npr. na prvem delu nahajajoči Neonlicht v izvedbi Mitje V.S., ki je zame predelava v pravem pomenu besede. Večina predelav na drugem delu je enostavno preveč očitnih ter ‘poceni’ zvenečih. Predvsem pa so razočarale “čiste” elektronske predelave, ki so preveč medle ter neinspirirane.


Seveda obstajajo tudi na pričujoči kompilaciji svetle izjeme (npr. Silence, Bast ali Rožmarinke), kot tudi na prvem delu neuspele predelave, a občutek ostaja, da je vsaj v splošnem v predelavah na prvem delu kompilacije bilo zadaj več truda in spoštovanja. Na drugem delu je ironično najboljši komad ravno Bruderschaft skupine Laibach, ki je bolj kraftwerski kot Kraftwerk ter boljši kot celoten zadnji studijski album Nemcev.


Originali so torej še vedno originali, Kraftwerki pa še vedno nepremagljivi, vsaj kar se tiče materiala, izdanega med leti 1974-1986 (da, tudi Electric Cafe je super!).


Matjaž Gerenčer

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.