Summerbrejk 05′ – open air festival lomljenih ritmov

summerbrejk_2005_018

Summerbrejk festival, Bled, 19.8.2005


 


Gorenjska enota Brejkschnitta je v petek že četrto leto zapored uspešno popestrila poletno dogajanje na slovenski sceni lomljenih ritmov. Festival Summerbrejk, ki iz leta v leto raste tako po številu nastopajočih kot številu odrov in (tako na oko) tudi številu obiskovalcev, je letos poskrbel tako za ljubitelje elektronske glasbe kot tudi privržence bolj vokalnih zasedb.


 


Z ogromnega parkirišča so nas lučke in svečke vodile do lično urejene jase, na kateri sta nas čakala dva odra ter nekaj šotorov in baldahinov, postavljenih za primer dežja (ta v teh krajih, še posebej pa letošnje poletje, ni nobena redkost, in marsikdo je čez dan skrbno spremljal vremensko napoved ter si želel, da se napovedan dež le ne bi izlil). Ob našem prihodu, ki se je zaradi šoferjevih službenih obveznosti z 20. žal pomaknil na 22. uro, so oder ravno pripravljali za bosansko skupino Dubioza Kolektiv, zadnje čase rednega gosta slovenskih odrov. Skupina, ki jo sestavljajo kar štirje vokalisti (med njimi eno dekle), me je med nastopom nehote spominjala na Black Eyed Peas, čeprav si glede na svojo manj komercialno in bolj kritično usmerjenost tega ne zasluži (ta opazka nikakor ni mišljena negativno…). S kombinacijo duba, hardcora, hiphopa in regija ter predstavitvijo svežih komadov so uro in pol skrbeli, da so se mišice počasi ogrevale. Sledili so jim avstrijski Bauchklang, zasedba šestih fantov, vokalistov, ki, če zamižiš, zvenijo kot najbolj dovršen elektronski izdelek. Neverjetno, kakšen instrument je človeški glas! Kot v posmeh vsej elektroniki so bili (po krajšem zasliševanju udeležencev) ravno oni, meso in kri, nesporen vrhunec večera. Močno priporočam(o)! Zaradi svežine, ki so jo vnesli na prizorišče, se je morda nastop naslednjega gosta, švedskega DJ Seba, zdel še tako bolj klišejski in že slišan, medtem ko sta Britanca Loxy & Ink spuščala zvoke, ki niso imeli nobenega smisla in so bili daleč od plesnih, pika na i pa je bila njuna ignoranca, saj sta svoje roke tlačila v žepe, plate pa pustila teči v neskončnost. To sicer najbolj vztrajnih žurerjev ni ustavilo in poskočno so dočakali dan, tisti bolj tenkočutni pa so se umaknili na breakbeat odrček v režiji Code EP-ja ali pa se počasi zavlekli v svoje avtomobile.


 


Če na hitro povzamem: dobra organizacija festivala s pestro zasedbo (poleg zgoraj naštetih še nekaj slovenskih krujev), ki je potešila vsakršen okus, ter s tem najboljši možen zaključek poletja (če se je to letos sploh kdaj začelo?!). Dogajanje se zdaj žal ponovno seli v zaprte prostore, a čas itak leti, tako da se kmalu spet vidimo na Gorenjskem.


 


Tina H. Zakonjšek


 


foto: Simon Šturm

Fotogalerija:

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.