Kranfest 2005 prebudil gorenjsko prestolnico

40

40

Kranfest 2005, Kranj, 28.-30.7.2005


Ob vrhuncu poletja je Kranfest, eden največjih gorenjskih festivalov, na ulice privabil še zadnje Kranjčane, ki so se pred tem vztrajno skrivali pred neživljenjsko vročino v zavetju domačega doma ali na bližnjih obalah. Prazne ulice so se napolnile z nasmejanimi obrazi, Prešernovo mesto pa je dobilo novo podobo. Za tri dni je postal Kranj pravi kalejdoskop glasbe, športa, gledališča, smeha in zabave.


Kranfest prebivalci gorenjske prestolnice in okolice dobro poznamo, saj je v Kranju prisoten že 23. leto. Verjetno ni bilo prav veliko Kranjčanov, ki se niso od 28. do 30. julija prepustili osvežujočemu poletnemu vetriču, ki nas je popeljal v svetu druženja in zabave.


Poleg vrsto športnih, gledaliških in otroških dejavnosti je poudarek Kranfesta, med Kranjčani poznanega kot Kranjske noči, predvsem na glasbi. Organizatorji vsako leto obljubljajo kvaliteten in zabaven program, ki bo zadovoljil prav vse. Sicer težko potrdim uresničitev teh obljub, verjetno pa se v kopici koncertov na številnih lokacijah res najde tudi kakšna svetla točka, ki bo navdušila tudi tiste z bolj zahtevnim okusom.


Seveda pa Kranfest temelji predvsem na popularni, komercialni glasbi. Glasbi, ki privabi množice ljudi, poskrbi za dober žur in se odlično dopolnjuje s poletno atmosfero. Program ponavadi lahko napovemo s tem, da odpremo prvo rumeno obarvano revijo in obkrožimo vsa glasbena imena. Enostavneje: Atomik Harmonik, Rebeka Dremelj, Saša Lendero, Žana, Rok Kosmač …


Središče dogajanja je bil Slovenski trg, kjer so se na velikem odru zvrstila vrstila glasbena imena, ki so bila v preteklosti sinonim za odlično zabavo, trenutno pa so bolj ali manj v svojem zatonu (Rok’n’band, Avia band, Parni Valjak). Seveda to ne pomeni, da so bili koncerti slabi, dokaz za to je na primer odličen nastop legende jugoslovanske legende, že prej omenjenega Parnega Valjaka. Ravno pred njegovim koncertom smo se pogovarjali, ali lahko ena in isti komadi navdušujejo 15 let in vedno požanjejo enako pristno navdušenje … po slišanem in videnem je odgovor zagotovo pritrdilen! Pohvalimo lahko tudi energičen nastop vedno odličnih Soul Fingersov. Žal pa nastop, narejen vedno po istem kopitu, kljub svoji superiornosti po nešteto ponovitvah, ki smo jim bili priča v zadnjih letih, malo zbledi …


Dobro obiskan in promoviran je bil tudi oder največje gorenjske radijske postaje, Radia Kranj. Program so povezovali voditelje Gorenjskega Megasrčka, omenjena radijska postaja pa je celoten program na tem odru tudi v živo prenašala. Žal je bil program na tem odru naravnost obupen. Pa ne zato, ker ne podpiram popa ali kaj podobnega. Nastopi so bili nekvalitetni in izpeljani vse prej kot profesionalno, kar je bil vzrok, da so pod odrom stali le mlajši obiskovalci, ki so si srčno želeli v živo videti svoje velike idole, in nekateri starejši, ki so vztrajali samo zaradi striptiz vložkov in nastopov Playboyevih zajčic. Super!


Seveda pa ni bilo vse tako črno, kot se morda sliši. Na Pungertu je bilo prizanešeno ljubiteljem jazza, prvo mednarodno srečanje tamburašov za vsem, željnim malo drugačne glasbe, pozabiti pa ne smemo na osupljiv ognjemet, ki je bil prav zagotovo vrhunec festivala in je nekoliko omilil negativne vtise, ki smo si jih pred tem nabrali med sprehodom skozi staro mestno jedro.


Za kratek epilog pa: velik plus za raznolikost dogajanja, za obuditev starega dela Kranja in korektno odpeljano organizacijo, velik minus pa za izbiro nastopajočih in podcenjevanje kulturnega okusa Kranjčanov.



Pina Sadar


foto:
5-25, 29-38, 43:
Bojan Okorn
1-4, 26-28, 39-42: Manca Gašpirc


Fotogalerija:

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.