Intervju z Aperion

foto: Aperion

foto: Aperion

Intervju je sestavljen iz pogovora s člani skupine Aperion, ki jo sestavljajo Črt, Špela, Tina, Dani, Samo, Zala in Bojan (slednji trije na intervjuju niso bili prisotni, Dani pa se je vključil v intervju šele proti koncu, po svojem nenadnem prihodu).  


RON: Za začetek bi bilo najbolje, da bi se kaj povedali o tem kako je skupina nastala in kakšni so bili njeni začetki?


Črt: To je pa dolga zgodba…pravljica. V bistvu smo imeli na začetku en grungerski band in potem se je iz tega vse razvijalo. Najprej smo se imenovali Unknown, potem Void, nato Delirium (ampak band s tem imenom je že obstajal) pa potem »Xanto Croid. Seveda ni potrebno omenjati, da smo vmes zamenjali veliko članov. Nakar smo potem iz vsega tega prišli na idejo, da bi naredili en komad z violino. In smo povabili profesorico violine Sonjo Aletič, da bi nekaj zaigrali z njo in ona je potem napisala aranžmaje. Potem smo se odločili zakaj nebi kar vseh komadov naredili z violino. Tako je ta grungerska glasba dobila pridih violine. Potem se je band spet zamenjal, tudi klasiki so se zamenjali. Iz tega smo potem prišli na violino in flavto, še zmeraj pod imenom Xanto Croid. Nato je vse skupaj razpadlo in je iz vsega tega nastal čisto nov Aperion koncept. In s tem je nastala tudi nova ideja glasbe. Izginila je grungerska podlaga. Pustili smo nekaj starih pesmi, a naprej smo delali čisto drugi, novejši spektrum. Tako je pravzaprav nastalo to kar smo sedaj. Zdaj band obstaja že približno dve leti in pol. Ko se je cela scena razsula zaradi kadrovskih težav, ne bom rekel kakšnih smo iz tega nastali band s še širšimi aspekti glasbe, še malo bolj usmerjeni v še ne definirano zvrst. Torej nekaj novega.


RON: To pomeni, da iščete svojo novo nišo?


Črt: Ja, nekaj takšnega.


RON: Ja, saj to je pomembno. V trenutnem stanju kot ste zdaj, iz kje v bistvu črpate navdih? Kdo najbolj prispeva ideje k samemu komponiranju? Kdo je tisti kreativni nukleus, ki piše besedila komadov?


Špela: Tisti, ki je tu že od samega začetka, se pravi Črt. Ostali pa se bolj ali manj trudimo, da pomagamo. Črt zelo dobro naredi zadeve, mi pa mu samo pomagamo. Glede na to, da kar se strokovne strani tiče, imamo mi, ostali, malo več izobrazbe od njega in mu lahko pomagamo. Tukaj ga lahko zelo pohvalimo saj res veliko naredi.


Črt: Ja, saj tudi sam note pišem.


RON: Aha, to narediš tako, da postaviš nek okvir?


Črt: Ja, v bistvu naredim tako, da si izmislim en komad in preučujem neke linije. Napišem in posnamem vse na kitaro potem pa vse zaigram in grem note pisati. To pa traja približno pet ur, da jaz napišem te note. In ko končam jih dam za poslušati. In če je ostalim všeč ne spreminjamo, če jim pa ni pa popravijo tisto, kar se jaz zmotim. Zato mislim, da se kar potrudim Zadnjo pesem je recimo naredila Špela. Tisti ki ima občutek za besedila, tisti jih napiše.


RON: O čem govori vaša poezija? O čem pridigate?


Špela: Tisti, ki napiše tekst lahko govori o čem se gre, drugače pa čisto odvisno. Črt je napisal in naredil glasbo in jaz sem potem dodala svoje besedilo, torej sem dala ven del sebe. Tako je potem nastalo to zadnje besedilo.


Črt: To je čisto odvisno od moje domišljije. Jaz napišem besedilo in si izmislim naslov in to je to. Jaz imam osebno bolj rad kratke naslove. Naši komadi so dolgi po največ štiri črke.


RON: Zdaj pa bi bilo najbolje, če bi naredili kratko predstavitev vseh članov. Pa recimo še za tiste, ki manjkajo. Če bi lahko nekdo na hitro povedal npr. iz kje ste in od kod izvira posameznikova ljubezen do glasbe. Iz kje črpate navdih in katero glasbo poslušate, ipd …


Tina: Jaz sem Tina, uradno mi je ime Martina. Stara sem 19 let. Igram flavto. Ljubezen do glasbe črpam že od majhnih nog. Za začetek igranja flavte bi lahko okrivila TV. Moj prihod v band je bil povsem po naključju.


RON: Pa si si sploh kdaj želela biti v bandu, ne da bi pomislila, da boš res kdaj igrala na tako visoki ravni?


Tina: Moje sanje so bile, da bi imela skupino s svojo sestro in, da bi jaz čimveč igrala.


RON: No, saj to je to.


Tina: No, to je bila moja želja, ki se je uresničila.


Špela: Jaz pa prispevam kar se viole tiče pa tudi pri mikrofonu se malo pomatram. Kar se pa ljubezni do glasbe tiče pa sem se jaz že kot otrok rada drla »Kuža pazi«, da so me drugi opazili. Pa sem potem začela najprej igrati violino, nato  pa violo. Potem sem šla tudi na glasbeno akademijo. Kar se pa glasbe tiče pa, ko sem prišla v ta band. Tu se moram pa res Črtu zahvaliti zaradi tega, ker sem tudi imela željo. Že ko smo poskusili v 6. razredu OŠ nekaj narediti. Tisto se ni obneslo. Potem pa smo se nekega avgustovskega večera srečali ravno v tej kavarni. Zdaj bo kmalu obletnica. Mimogrede je naletelo, da sem bila jaz zainteresirana in potem smo se vse pomenili glede metalske scene pa to. In s tem smo se našli.


RON: In kakšno glasbo zdaj poslušaš?


Špela: Trenutno vse od progressive do symphonic pa malo na hard od Nightwish do Dream Theater, ki so malo progresivni. Zdaj pa te novejše skupine kot so npr. Sinder katere sem spoznala na Ozzfestu.


RON: Kaj pa ti Tina? Na kateri sceni si pa ti?


Tina: To kar igramo mi je čisto dobro. Drugače pa Creed, Nightwish…Včasih zavijem tudi v jazz vode. Pa tudi v klasično glasbo. Predvsem tista glasba, ko sebe notri daš.


Črt: Moj brat je mene pripeljal v glasbo, dokler se nisem osamosvojil. Prvi komadi, ki sem jih pisal so bili osebnoizpovedni. Nova besedila so zdaj bolj filozofska, ne več življenjskoizpovedne metafore. Nightwish, velik vpliv Nightwish. Pa Tool in vse kar je od rocka naprej. Tudi pop, če je pop v redu narejen ter z dobro produkcijo. Jaz bom pa naštel še ostale člane, ki trenutno niso prisotni. Dani je basist in je prisoten že skoraj od začetka banda. Kot večina članov je tudi on prišel naključno. Posluša podobno glasbo kot ostali člani skupine. Tako bolj na »easy« rock kot ima on zelo rad. To je Dani.


Špela: Samo je pa čelist. V band je prišel preko mene. Jaz sem prišla zadnja. Igra čelo in posluša skoraj vse. Drugače je obenem tudi DJ. Tako da ima spektrum glasbe za celo mavrico. Glasbeno najbolj izobražena sta Dani in Samo. Zala je naš glas v bandu. Se je tudi trudila klavir igrati in je tudi ona glasbeno zelo izobražena. Sprejeta je bila v glasbeno šolo za petje. Imamo torej glasbeno izobraženo pevko.


RON: Kaj pa bobnar?


Vsi: Bobnar je car! Bojči je naš smeško!


Črt: On je vedno sproščen. Če kaj pride vmes je vedno nasmejan. Živi za bobne. Pri nas ima izposojene bobne, svoje pa ima v Laškem. Naši glasbi daje veliko dihanja. Včasih smo bili bolj linearni, zdaj pa on včasih kar vmes udari recimo swing.


RON: Kaj pa načrti za kakšen demo ali studijski album. So že v načrtu?


Vsi: To se že vleče.


Črt: Večinoma ni časa. Imamo posnete štiri komade za studijski demo, čeprav še z bivšim bobnarjem. Če se zorganiziramo smo lahko v dveh, treh tednih konec. Ti posnetki so še v predelavi in niso še za ven.


RON: Kaj pa glede scene in glasbenega dogajanja nasplošno po svetu in pri nas? Kako se vam zdi zdaj v tem času? Za začetek, recimo, v Sloveniji?


Špela: V Sloveniji v glasbi sploh ni glasba. Vse je usmerjeno na zunanji videz izvajalcev, z množično uporabo playbacka. Skratka vse je zlagano. Nič več ni pristno tako kot nekoč.


Črt: Če pogledamo produkcijo pa je ta vse boljša, npr. blato od Alye.


Tina: Glasba se dela za trenutek, da s tem privabijo čimveč ljudi. Recimo tisti, ki so kvalitetni glasbeniki, si bodo našli svoj krog poslušalcev. Veliko je pomembno predvsem od medijev.


Črt: Zvezde enodnevnice. Pridejo pa grejo.


Špela: Popstars, recimo.


Črt: Ja.


Špela: Pa tudi Slovenci so še precej konzervativni do rock glasbe. Niso tako odprti kot drugod. No, pri mladih je drugače, ampak starejši takoj pomislijo na zadrogirance.


RON: Kako pa vidite trenutno rock sceno pri nas?


Vsi: Se premika.


Špela: Malo se bojimo, ker je res nekaj novega. Saj se trudimo, samo se pogostokrat zdi, da vse stoji in se ne premika. Nekako se zdi, da je vedno vse na isti točki.


RON: Ali vas je strah uspeha in slave?


Črt: Ne. Želja nas vseh, tudi moja je, da se prebijemo v tujino, ven iz Slovenije, na tuji trg. Torej dosti večji in odprtejši trg.


Tina: Jaz veliko bolj cenim tuje kot domače izvajalce.


RON: Kolikokrat na teden delate vaje?


Črt: Enkrat na teden, ker jih je težko narediti. Takrat pa štiri oziroma pet ur.


RON: Ali boste šli na kakšne koncerte?


Špela: Jaz bi šla na Wacken Open Air.


RON: Ali imaš kakšno vizijo, da bi Aperion zveneli kot orkester?


Črt: Če bi naši glasbi odvzeli klasiko bi zvenela drugače, oropano. Bolj študiram v smeri, da bi imeli zraven pevski zbor, ker če je orkester, bi se mi trije izgubili (Črt, Dani in Bojan). To je danes v rocku nek trend, da se dela z orkestrom. Primeri so Nightwish, Sidharta, Metallica, Therion, Rhapsody…Jaz bi torej uporabil pevski zbor. Mogoče raje zbor pa pevka solistka. Nekako smo proti trendom.


RON: Ali bi dodali še kakšen inštrument?


Črt: Pred časom sem spoznal harfistko. Harfa bi bila v redu.


RON: Črt, kako ti sebe vidiš v vlogi kitarista? Uporabljaš bolj metalske rife. Kakšna bo torej naslednja usmeritev banda? Bolj Nightwish smer z glavo in repom ali bolj eksperimentalna, bolj kompleksna smer.


Črt: Mi našo zvrst imenujemo kelt rock. Kar se kitare tiče, jaz sebe bolj jemljem kot podlago.


RON: Je na odru težko narediti ravnovesje v zvoku med flavto, violo in kitaro?


Špela: Pri nas je pomembna postavitev inštrumentov. Sploh pri godalcih. Vedeti moraš kam boš koga postavil na oder.


Tina: Kar se pihalcev tiče obstaja več variant glede njihove postavitve.


Črt: Če se na koncertih čisto malo zmotiš se ne sliši toliko.


RON: Kakšni pa so kaj odnosi med člani v bandu?


Črt: Z ženskami v bandu je zmeraj težko delati. To sem zmeraj govoril. Tipi se zmenijo drugače. Do zdaj še ni bilo kakšnih hujših izkušenj.


RON: Se pravi je težko biti v vlogi liderja in gentlemana?


Črt: Ko se zberemo potem delamo.


Špela: Mi smo precej demokratični. Vsak ima svojo besedo.


Črt: Glede glasnosti res še nismo imeli problemov. Glede komadov je vedno vse odprto.


RON: Kaj pričakujete zdaj, ko ste zmagali na Rock Otočcu?


Črt: To je pomembno za nadaljnje stike in veze. To je pomembno za promocijo banda, da se ve za band. To je bil moj večni cilj. Torej tudi cilj, da bi nekoč zaigral na svojem solo koncertu.


Špela: Važno, da naredimo čim boljšo predstavitev našega banda. Mi dajemo vse od sebe in se trudimo porivati našo glasbo naprej.


Črt: Kar se mojih psihičnih aspektov tiče sem dosegel vse in sem zadovoljen.


RON: Se pravi da ste Aperion našli osnovo in vero v skupni cilj?


Špela: Jaz sem prišla v celem kaosu. To kar smo mi v pol leta naredili je za zjokat od sreče. Jaz sem tako ponosna na nas vse. Že vsaka vaja, ki smo jo uspešno izpeljali je bila za nas zmaga.


Tina: Cilj je tudi razširiti svoj krog oboževalcev.


Črt: Se učiti na svojih napakah in nabirati nove izkušnje. Zmeraj se nekaj novega zgodi.


(vmes je prišel basist Dani)


Dani: Dobro bi bilo, da bi band čimbolj uspel ter, da bi se nam posrečil preboj v tujino.


Črt: Da delaš glasbo z užitkom je najbolje. V kriznih razmerah veliko bolje uspeš kot v idealnih. Raje malo občutka za glasbo kot pa rutina z veliko denarja.


RON: Počasi zaključimo. Ali bi še kdo kaj povedal?


Špela: Za zaključek: hvala vsem za podporo, vsem tistim, ki so resni. Sem zelo ponosna na nas. Tudi podpori naših prijateljev gre velika zahvala.


Črt: Velika zahvala gre tudi stilistki in tonskemu mojstru.


Dani: Za zaključek lahko napišeš: težko je življenje nas umetnikov.


Aleš Podbrežnik

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.