Stereophonics – Language. Sex. Violence. Other?

Stereophonics - Language. Sex. Violence. Other?

Stereophonics – Language. Sex. Violence. Other?

Distribucija: Dallas, 2005


Stereophonicsov se spominjam predvsem po dveh stvareh, ki sta (vsaj po mojem skromnem mnenju) izstopali. Prva stvar je bila fenomenalen komad Mr. Writer iz leta 2001, ki je bil izdan na njihovem tretjem albumu Just Enough Education To Perform. Druga, mogoče celo bolj očitna stvar pa je v višave izstreljeni ego in samozavest, ki ju ima frontmen Kelly Jones. Že pred leti je namreč pljuval po vsem, kar mu je prišlo pod roke: verbalno se je lotil tudi Van Halena in Radioheadov. Nič manj skromno se vrača s petim studijskim albumom pomenljivega naslova Language. Sex. Violence. Other?


Na albumu stoji enajst skladb, vse pa so delo omenjenega liderja Jonesa. Vzdušje se tekom posnetka spreminja, kar je gotovo posledica bojda samorefleksivnih komadov in besedil, ki se gibajo predvsem okrog žensk, žura, pijače, nekaj tekstov pa je naravnanih tudi do vprašanj o smislu in današnjem načinu življenja (Rewind). Sama glasba je morda nekoliko presenetljiva, saj je na momente zelo udarna in  »ameriško« zveneča. To morda ne bi bilo tako čudno, če benda nekateri ne bi postavljali med najboljše tipične pripadnike britanskega filinga. V samem vokalu je nekaj efektov, ki že tako hreščeč Jonesov vokal še dodatno popačijo, na dosti komadih pa je bas distorziran, kar da skladbam pridih že omenjenega ameriškega modernejšega roka. Na nekaj pesmih je prisotnega tudi nekaj punkovskega filinga (Girl). S tega stališča je album precej raznolik, saj se dinamika in vzdušje precej spreminjata, kar je bend dosegel tudi z uporabo elektronike in menjavo udarnih, jeznejših komadov ter MTV-jevsko naravnanih pop rok popevk.


S končnega stališča album Language. Sex. Violence. Other? na meni ni pustil močnejšega vtisa, kljub temu pa je dokaj poslušljiv in sprejemljiv za širše občinstvo, za ljubitelje takšnega in drugačnega modernega roka. Po mojem mnenju je album bolj kot korak naprej, korak v drugo smer, ki so si jo člani (oziroma Kelly Jones) začrtali. Vseeno pa je album soliden in na trenutke zadovoljivo seka. Presodite sami.


Peter Cerar

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.