EXIT 05 – Only happy after rain (Garbage)

8

8

EXIT festival 2005, SČG / Novi Sad, 8.7.2005

 

Iz Petrovaradinske trdnjave se že širijo prvi ritmi in zvoki, ki se prepletajo z dežnimi kapljami ter veselim smehom navdušenih obiskovalcev srbskega festivala EXIT.

 

Pred nami je že tretji večer v glasbeno obarvanem Novem Sadu, srbskem mestu, ki ga te dni preplavljajo množice glasbenih navdušencev, najrazličnejši ritmi in odlično festivalsko vzdušje.

 

Za vse tiste, ki trenutno niste z nami na največjem balkanskem glasbenem festivalu, pa smo pripravili poročilo drugega dne festivala EXIT.

 

Dan v Novem Sadu se za večino obiskovalcev festivala ne začne s prvimi sončnimi žarki, saj budilke zazvonijo šele pozno dopoldne ali popoldne. Sledi brezskrbno poležavanje, sprehajanje po mestu, uživanju v ekstremno zdravi in polnovredni kulinarični ponudbi in «zapravljanju» v bližnjih trgovinah. Srbija je nedvomno raj za ljubitelje nakupavanja, saj so cene prav smešno nizke. Da boste dobili občutek – za porcijo čevapčičev/ pleskavico v lepinji boste odšteli (preračunano) 300 SIT, za hot dog ali burek pol manj, za kavo borih 60 tolarjev, za kepico sladoleda pa 30 SIT, za pivo 200-300 SIT.

 

Po «napornem» popoldnevu, ki ga zaznamujejo spanje in tipična balkanska hrana skočimo še v press center, nato pa se pridružimo enormnemu valu ljudi, ki nas ponese do glavnega odra, kjer nas že pričaka Ian Brown, frontman legendarne zasedbe Stone Roses, skupine, ki je z udarno rock glasbo navduševala v osemdesetih in devetdesetih. Po razpadu skupine se člani zasedbe napotijo vsak na svojo pot (John Squire ustanovi novo skupino Seahorses, basist Mani se pridruži zasedbi Primal Scream), Ian pa se odloči za samostojno kariero, ki se – sodeč po navdušenju med njegovim nastopom – izkaže za uspešno potezo. Pri nas ne prav oboževan in znan glasbenik ter kantavtor je med angleško ter očitno tudi srbsko publiko izredno priljubljen, saj so se mnogi obiskovalci festivala najbolj veselili prav njegovega koncerta. Čeprav mu ne uspe izpolniti svoje velike želje – igrati na mesecu – korektno izpelje svoj nastop in pusti dober vtis.

 

Po kar simpatičnem nastopu meni pred tem dokaj nepoznanega pevca se odločim še za skok do plesne kotanje oz. dance arene, saj si želim ujeti nastop našega Tineta, bolj poznanega kot Valentina Kanzyanija. Valentino, najuspešnejši produkt slovenske elektronske glasbe, je eden izmed cvetk v skromnem, a bogatem šopku slovenskih predstavnikov na srbskem festivalu. Sodeč po odzivu večtisočglave množice je – tako kot dan poprej Laibach – tudi on kar najbolje zastopal našo državo. Ker nimam ne sončnih očal ne piščalke in ne «Starwars-kind-of-svetlečih-palčk», se težko zlijem z okolico, zato po hitrem postopku odplešem iz dance arene. Med premišljevanju o pomenu dance glasbe in ugotavljanju, kako se dobri DJ-i ločijo od slabih, Petrovaradinsko trdnjavo razsvetlijo strele (ki žal niso del odličnega light showa), ki se jim prav kmalu potem pridružijo tudi dežne kaplje in močan veter.

 

Muhasto vreme očitno preseneti organizatorje. Koncerti so prestavljeni, nekatere odre (med njimi tudi main stage) celo pospravijo, zaprejo «šanke», pod varno zavetje strehe pa stečejo celo varnostniki, kar povzroči pravo mini anarhijo pri zalogah vode (Vode Vode), ki pristanejo v nahrbtnikih premočenih mimoidočih.

 

Po dobri uri, morda dveh, se situacija spet (bolj ali manj) normalizira in program steče dalje. Blato in umazanija, ki prekrivata sicer idilične ulice, ne motita v transparente, zaščitne ograje in palerine zavitih obiskovalcev, saj vzdušje še naprej ostaja odlično.

 

Zopet se zberemo pred main stagom in nestrpno pričakujemo vrhunec večera – nastop kultne zasedbe Garbage. Skupina, ki jo je ustanovil legendarni producent Vig (sodeloval z Nirvano, Smashing Pumpkins …), je v desetih letih obtoja osvojila svetovno glasbeno sceno in napisala obsežno poglavje v zgodovini rock glasbe. Svoj sloves zasedba upraviči tudi s petkovim koncertom v Novem Sadu, saj je njihov nastop – vsaj meni osebno – med najboljšimi na festivalu. Premražena, premočena, a nasmejana publika je očarana nad odličnim nastopom skupine, uporniško in udarno glasbo ter emocionalnimi vložki pevke Shirley Manson, ki dokaže, da ni «stupid girl», kot pravi prvi veliki hit omenjene skupine. Garbage predstavljajo aktualni album Bleed Like Me, ki bo nedvomno velika uspešnica. Komadi, kot sta Why Do You Love Me in Sex Is Not the Enemy, je svetovna glasbena publika že sprejela z odprtimi rokami, kritiki pa so albumu namenili naklonjene kritike.

 

Po odličnem koncertu poskušamo ujeti še hrvaško skupino Cubismo, ki deževno in hladno vzdušje preganja s temperamentnimi kubanskimi ritmi na Green Fusion Stagu, a žal ujamemo le nekaj zadnjih komadov. Seveda pa nas tolaži misel, da Cubismo večkrat in radi zaidejo tudi v našo deželo (predskupina Omare Portuondo marca v Hali Tivoli, nastop pred slabim tednom na kranjskem festivalu Carniola …), zato ne dvomim, da si jih bom v bližnji prihodnosti še kdaj ogledala.

 

Kazalci na ogromnem zvoniku na trdnjavi, ki nas opozarjajo na zgodnjo jutranjo uro, in prvi jutranji žarki, nas preženejo v zavetje toplih postelj (še pred spanjem pa nas seveda čaka mučno pranje gore blatnih oblačil) …

 

Tako, pripravljeni smo na tretji dan EXIT-a. Oboroženi s platičnimi palerinami, dežniki ter seveda dobro voljo navdušeno pričakujemo nove glasbene poslatice in se veselimo ponovnega skoka v razburkano morje glasbe, zabave, pozitivnih vibracij in neponovljivega žura.

 

Pina Sadar

 

foto:
1-3,15-25: Bojan Okorn
4-14,26-38: Krokar

Fotogalerija:

Povezani članki:

Značke: