Dubioza Kolektiv: ‘Fighting with the wisdom for Bosnian kingdom!’

Dubioza Kolektiv: 'Fighting with the wisdom for Bosnian kingdom!'

Dubioza Kolektiv: ‘Fighting with the wisdom for Bosnian kingdom!’

Za reggae glasbo je značilna močna socialno politična nota, ki jo v svojih besedilih prenašajo ljudem predvsem glasbeniki malega karibskega otoka, iz katerega ta stil glasbe izvira. Če je za pristen reggae (tisti s pravimi čustvi) skorajda potreben zatiran narod, ki se bori za svoje pravice, kaj se je potem v glasbenem smislu izvalilo iz gorečega se »balkanskega kotla?«
Dubioza kolektiv  – dub skupino iz BIH, ki bo svojo slovensko turnejo zaključila na velikem odru tolminskega Soča Reggae riversplash festivala.



Od kje vam ideja za ime benda – Dubioza kolektiv?


Ime se nam je vsem zdelo takoj izjemno zanimivo predvsem zaradi njegove pomenske troslojnosti:
1. Biti »dubiozan« pomeni biti sumljiv – zaradi svojega ozadja izgledamo ljudem sumljivi, družba, v kateri se gibamo izgleda sumljiva, živimo kot »živali« na povodcu, za vsak premik/obisk zahtevajo vize, saj je politični sistem države, iz katere prihajamo, sam po sebi dvoumen – »dubiozan«.
2. »Dubioza« ima v bosanskem slengu specifičen in težko pojmljiv pomen.
3. Prav tako ime vsebuje besedo DUB, ki je v vsakem pogledu ena najvažnejših stilskih opredelitev naše glasbe.


Kako bi opisali vašo glasbo?


Glasba je sama po sebi letalo, ki nosi besede, v katerih je sporočilo – v samem načinu prenašanju sporočila pa vidimo bistvo svojega obstoja. Že od samega začetka se zavedamo oz. imamo nekakšno paralelo med Bosno ter Jamajko – med dvema državama, ki imata enak socialno-politični obraz. Obe imata z zidom ali žico zagrajen narod. Ljudje lahko le nemočno spremljajo, kako tujci (ob pomoči lokalnih radikalnih nacionalističnih veljakov), katerim moč in simboli visokih političnih organizacij, omogočajo zaključevanje 10-letnega ropanja države, ki se je začelo z vojno, ki je terjala vsaj 200.000 življenj. Bosna je popolnoma disfunkcionalna država, razdeljena glede na etnične razmejitve, z ogromnim, dragim, a neučinkovitim ter skorumpiranim državnim aparatom in najnižjim BDP-jem v Evropi.
V takem sistemu se moraš ukvarjati s politiko, saj se le-ta že predolgo in brutalno igra z našimi življenji. Od tod verjetno tudi izhaja naša povezanost z reggae subkulturo, ki ima svoje temelje v socialno-družbeni problematiki.


BiH ni poznana po mnogo skupinah, ki bi igrale reggae/dub glasbo. Kakšna je v BIH situacija za bende vašega kova? Ali je lahko dobiti kakšen nastop?


V BIH obstaja nova prihajajoča scena, kateri pripada tudi Dubioza kolektiv. Scena naznanja spremembe, katere prepoznava ter odobrava vse širši krog ljudi in so le naraven odgovor na trenutno stanje. Zaradi zavesti o trenutnem stanju, v katerem se država in družba nahajata ter prihodnostjo, ki čaka ljudi pod sedanjo vladajočo garnituro politikov, so ljudje končno pripravljeni prisluhniti glasbenikom, ki jih ni strah prikazati aktualne družbene probleme in jih problematizirati skozi glasbo. Vedno več je glasbenih skupin z različnih koncev BIH, ki govore o istih problemih ter zvenijo prepričljivo, tako da jim ljudje prisluhnejo in jim verjamejo. Nihče izmed nas ni izbiral glasbene smeri, v kateri se bo izražal. Takšen glasbeni izraz se je prikradel sam od sebe, sam je tisti, ki omogoča izražanje in prenašanje sporočil, ki so za na važna.


Imeli ste že kar nekaj koncertnih nastopov po Sloveniji. Kakšno je slovensko občinstvo napram občinstvu v BIH?


Sami se trudimo delati razliko v pristopu h koncertu v BIH ali drugod. V BIH dajemo izjemen pomen na čim večjo lokalno socialno-politično angažiranost. Poskušamo doseči čim večjo reakcijo, predvsem mladih, na trenutne razmere v državi, skušamo doseči stanje aktivnega državljana. Skušamo doseči spremembe ter izvleči družbo iz nacionalističnega blata, v katerega tone celotno prebivalstvo BIH.
Po drugi strani pa skušamo ljudem zunaj meja BIH predstaviti povprečnega prebivalca BIH. Državi ter Evropski skupnosti je očiten cilj predstaviti nas kot geto, v katerem živi kopica neizobraženih in neciviliziranih ljudi. V realnosti je ravno obratno – povprečen državljan BIH govori tuje jezike ter po formalni izobrazbi ne zaostaja za povprečnim Evropejcem. Dokler pa ljudje v vladnih krogih BIH ne bodo govorili tekoče oz. sploh tujih jezikov ter dokler bo njihov intelekt enak »izjemno neumnemu retardirancu«, bo naš problem preslikava njihovega imagea in podobe na povprečnega državljana BIH. Želimo, da se ta slika spremeni!


Kakšna so vaša pričakovanja glede velikega odra v Tolminu, ali načrtujete kakšno presenečenje?


Pričakujemo dober nastop in pozitiven feedback s strani občinstva!


Kakšna je vaša filozofija?


Naš namen je, da aktivno sodelujemo v dogajanju okoli nas ter da poskušamo animirati kar se da večje število ljudi. Želimo jih premakniti iz zakoreninjene pasivnosti, ki traja že mnogo let, v stanje aktivnega iskanja sprememb. Tu ni v ozadju neke globoke filozofije, borimo se za lastna življenja, ki jih ogroža vladajoča desničarska oligarhija. Z ignoriranjem in zatiskanjem oči pred problemi se postavljaš na stran klerofašistov, ki so na čelu države in ki čakajo na notranjo  maso ljudi brez samoiniciative, katero je lahko manipulirati…
Zato se trudimo, da nič ne zamolčimo!


Koliko ima glasba lahko vpliva na kreiranje politike?


Izrek: »V kolikor se ne boš ukvarjal s politiko, se bo ona s teboj,« pove vse. Vsi segmenti družbe, tako tudi glasba, so pod vplivom kretenov, ki ustvarjajo naš vsakdan. Vsi že predolgo trpimo posledice njihovih dejanj. Skrajni čas je, da se za spremembo vsi skupaj začnemo ukvarjati z njihovimi dejanji oz. nedejanji (»mešanjem zraka«). Morda bo nekoč – v neki utopični prihodnosti – čas za apolitično glasbo, ob kateri bomo lahko vsi skupaj peli o ljubezni in lepotah življenja, danes pa je vendarle čas za politično angažirane bende, ki s svojimi pesmimi pozivajo na nujne družbene spremembe.
Kakšen je dejanski vpliv glasbe na politiko, pa je odvisno predvsem od ljudi, ki glasbo kreirajo ter od poslušalcev oz. njihove sposobnosti prenašanja sporočil v konkretna dejanja. Glasba kot taka nima neposrednega vpliva na politiko oz. na politike, ki glasbe ne poslušajo, lahko pa je glasba sredstvo komuniciranja družbeno – političnih sporočil ter idej.


Od kje črpate inspiracijo za pesmi? Kako poteka pisanje pesmi?


Bend sestavlja 8 članov, kar pomeni kopico idej, zbranih na enem mestu. V okolju, iz katerega izhajamo, se vsak dan zgodi mnogo pripetljajev, po katerih bi lahko posneli super hudo grozljivko, tako da tem za pesmi nikoli ne zmanjka. Vsi člani imamo ista stališča in cilje. Dokler bo družbena situacija nestabilna ter polna »svinjarij«, bomo težko govorili o načinu, kako pišemo pesmi, vse kar bi želeli vedeti je, kako vplivajo naša dela na ljudi.
 
 
S katerim glasbenikom bi v prihodnje najraje sodelovali?


Želimo si tesnejšega sodelovanja z novo bosansko politično osveščeno sceno ter bendi, ki imajo mišjenje podobno našemu. Samo skupaj lahko dostavimo naše sporočilo čim večjemu številu ljudi države, ki je danes tako razdeljena, zamejena (tako regionalno kot nacionalno). Šele ko bodo te meje izginile, bomo lahko razmišljali o planih za prihodnost.


Zadnje besede….


FIGHTING WITH THE WISDOM FOR BOSNIAN KINGDOM!


Jure Ramovš

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.