Apocalyptica v Gradcu

apocalyptica_graz_ron_03

Apocalyptica, support: naio ssaion
Avstrija / Gradec / dvorana Orpheum
9. 7. 2005 ob 20h


ODHOD


Že nekaj tednov pred dogodkom sva se odločali ali v soboto ostati na Rock Otočcu, ali se odpeljati v Avstrijo. Tehtnica se je nagnila na avstrijsko stran in tako sva se v soboto blatni odpeljali iz Otočca. Kljub temu, da je večino časa deževalo in prav nič drugače ni bilo, ko sva prispeli tja, naju to ni spravilo v slabo voljo. Poleg tega sva se razveselili dobre volje in nasmejanih obrazov ostalih.


ORPHEUM IN LJUDJE


Dvorana Orpheum, ki je locirana v samem centru Gradca, slovi po odličnem ozvočenju, light showu ter zvesti publiki. V Sloveniji jo najbolj poznamo po festivalu Newcomer, kjer sta zadnji dve leti slavili slovenski skupini (leta 2004 so naio ssaion osvojili prvo mesto, letos pa Leaf-fat drugo). Vsi, ki smo dvorano že obiskali, smo mnenja, da v Sloveniji manjka takšen prostor. Kaj je ovira za to, pa naj razpravljajo drugi… Zanimivo in učenja vredno pa je dejstvo, da avstrijska publika na dogodke nikoli ne zamuja! Če je koncert napovedan ob 20h, bo dvorana polna že nekaj minut prej, stvar pa se bo definitivno začela do minute natančno. Primerjava s slovensko publiko, ki zelo rada zamudi s prepričanjem, da se bo verjetno začelo kasneje, sploh ni mogoča. Tokrat smo imeli moč videti zelo raznoliko publiko – od najmlajših, ki se še niso opredelili v zvrsti priljubljene glasbe, preko zapriseženih metalcev, do najstarejših, ki jih je verjetno privabilo dejstvo, da skupina igra na klasične inštrumente.


NAIO SSAION


Točno ob uri so se v dvorani ugasnile luči in zaslišal se je uvod v skladbo gulu gulu. Sprva nejeverni pogledi publike so se prav kmalu spremenili v obraze odobravanja in sodelovanja. Izvrstno pripravljen nastop naio ssaion, kjer so med drugim predstavili tudi nekaj materiala iz prihajajočega angleškega albuma, je v gibanje spravil prav vsakega posameznika. Tudi člani Apocalyptice, ki so v zaodrju, med čakanjem na svoj nastop, preko ekrana spremljali dogajanje na odru, so se strinjali, da boljše predskupine Orpheum že ne bi mogel izbrati. 


APOCALYPTICA


Nekaj minut odmora za ohladitev in ob 21h se luči že drugič ugasnejo. Prihod članov na oder je publika pospremila s huronskim aplavzom. Čelisti Paavo, Eicca, Perttu ter Antero so se mirno posedli na svoje prestole, bobnar Mikko pa je začel z ritmom. Ni minilo dolgo, ko so prvi trije (četrti, Antero, je znan po tem, da ne glede na vso energijo ostane hladnokrvno miren na svojem prostoru) začeli animirati in nagovarjati publiko, ki jim je dobesedno jedla iz rok. Predstavili so zadnji album ‘Apocalyptica’, kjer je folk norel ob komadih kot so Life burns!, Bittersweet, Farewell, Quutamo,…, kot tudi album ‘Apocalyptica Plays Metallica By Four Cellos’. Pri tem je publika nadomestila vokal in na pobudo skupine glasno prepevala ob komadih Sad but true, Master of puppets, The unforgiven in drugih. Za konec so nas pospremili s klasiko Hall of the mountain king in s tem dodali piko na i. Sledil je obvezni »bis«, ki smo si ga uspešno priborili tudi v drugo.


Obvezno morava pohvaliti celo skupino, saj so si tudi tokrat vzeli čas za svoje oboževalce ter z avtogrami in s trenutki za fotografiranje osrečili prav vse, ki so si to želeli. Opazili smo, da so fantje tudi po napornem nastopu še vedno izredno prijazni, sproščeni in nasmejani – na njih ni bilo prav nič zlaganega. Enostavno fenomenalno!


NASLEDNJI DAN


Naslednji dan sva se polni vtisov vrnili na Otočec. Po prespani noči na toplem sva skoraj na oblakih padli v krutost Rock Otočca, kjer je bilo po dnevu in pol blata še nekajkrat več, kot sva ga »pustili« ob odhodu. Pa vendar sva preživeli tudi ta večer, čeprav za razliko od ostalih kar malo odsotni… Apocalyptica je pač pustila svoj pečat.
 


Mateja & Tina


 


 


Apocalyprica v Gradcu vol. II


Ne, nista se zgodila dva koncerta na isti večer, niti dva koncerta na istem kraju z istimi izvajalci na istem kraju ob drugačnem času. Gre za en in isti koncert, viden z več pari oči… vtis pa je vseeno zelo podoben.


Konec februarja so organizatorji koncerta Rammsteinov kar nekaj ljudi vključno z mano pošteno nategnili z napačno najavo začetka koncerta… in tako smo zamudili sicer kratek nastop Apocalyptice… in to je bil vsaj zame eden od razlogov za to, da sem se odločila iti na koncert finskih metalcev s čeli v par ur oddaljeni Gradec.


Plan je bil narejen že pred nekaj meseci… in smo šle… 3 dekleta smo ves čas, ko smo zaradi vračanja poljskih in čeških turistov domov za malo manj kot uro obstale na cestninskih postajah in mejnem prehodu, vedno znova pogledovale na uro in upale da bomo prišle pravočasno. Končno pridemo čez mejo in se v nalivu pripeljemo do Gradca… in… kljub temu da smo bile opozorjene na to, da je dvoranico Orpheum praktično nemogoče najti, smo se me znašle prav pred njo, ne da bi enkrat samkrat zavile v napačno ulico. Slava nam. 😉


Velika kitara zapičena v zemljo na dvorišču pred Orpheumom je izdajala, da je dvorana zapisana rokcerskim zadevščinam, prav tako tudi notranjost celotne stavbe. Vse skupaj se mi je še bolj priljubilo ob prvem stiku z zaposlenimi, ki so se za nas prijazno trudili z angleščino.
Pred vhodom v koncertni prostor se je že nagnetlo nekaj ljudi, predvsem mladenk pripravljenih za boj za prvo vrsto. Gneče niti ni bilo zato sem  se zbala, da bo obiskanost slaba… končno so nas vse skupaj spustili v dvorano. Moja pesimističnost se je izkazala za neutemeljeno, saj se je nato dvoranica kar lepo napolnila… ni pa bila natrpana.


Ugasnile so se luči in… predskupina. naio ssaion. Ker sem šla na koncert predvsem in samo zaradi Apocalyptice, sem imela predskupino za nekakšno nujno zlo… saj vsi poznamo občutek, ko se tiste pol ure pred glavnim koncertom neki glasbeniki kar nočejo odstraniti z odra in narediti prostora za glavni bend, vseeno me je pa zelo zanimalo kaj imajo pokazati naši glasbeniki, in predvsem, kakšen bo odziv tuje publike.
Glasbe naio ssaion prej nisem poznala, z izjemo nekaterih pesmi, ki so se že kar nekaj časa nazaj precej pogosto pojavljale na radijskih postajah. Moram priznati, da sem bila nad njihovim nastopom izjemno prijetno presenečena. Povedati je treba, da njihovi komadi v angleščini zvenijo odlično. Sprva rahlo zadržano občinstvo je kmalu postalo zelo navdušeno. Ni treba posebej poudarjati, da je bil največje pozornosti deležen Rok, violinist. Publika je bila po nekaj več kot pol ure dodobra ogreta, ko je slovenski glasbeni up zapustil oder.


Finci so prišli na oder kmalu za njimi… na zadnjih turnejah v svoje nastope vključujejo vedno več svojih komadov predvsem iz zadnjih dveh CDjev… občinstvo je pelo besedila pesmi, ki so v originalu dueti z bolj ali manj znanimi vokalisti. Seveda pa niso manjkali tudi komadi Metallice. Največjega navdušenja je bila kot vedno deležna izvedba pesmi Nothing Else Matters… ki jo je seveda spremljalo petje celotne dvorane… mravljinci po vsem telesu… nepozabno, vam rečem.
Antero je skoraj ves koncert kakor vedno presedel na skrajni levi in igral najbolj zapletene dele komadov, med tem pa so ostali presežke energije na vse možne načine porabljali na odru. Še vedno mi ni jasno kako se uspe Perttuju in Eicci skoraj skozi ves koncert razmetavati po odru in še vseeno odigrati zadevo tako kot je treba…
Omeniti je treba tudi Mikko, bobnarja, ki Apocalyptico na zadnjih dveh CDjih in na turnejah spremlja zadnjih nekaj let. Moram reči, da je koncert Apocalyptice bistveno bolj energičen z bobni, kot pa brez njih (kakor smo jih imeli priložnost slišati pri nas pred štirimi leti). Dobra odločitev torej.
V dvorani je proti koncu koncert postajalo vse bolj vroče. Tako nam, občinstvu, kot tudi Apocalyptici… obojim se je tudi že malo poznala utrujenost. Še komad in so odšli z odra… seveda pa smo morali zahtevati bis… takega benda, ne moreš kar tako spustiti iz rok… Deležni smo bili še enega koščka metalskih zvokov, nato pa dokončno konec.


Koncert je bil definitivno eden najboljših, kar sem jih do sedaj obiskala. Bil je pravi kraj, bil je pravi bend, prava publika, ozvočenje… odlično.


Če bi rekla še karkoli drugega, bi pokvarila vtis, zato le še moja želja po še večih podobnih koncertih tudi v Sloveniji.


MojcA SelaK


foto: Mateja Kosi

Fotogalerija:

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.