Uriah Heep – The Magician’s Birthday, 1972 (re-release)

Uriah Heep - The Magician's Birthday, 1972 (re-release)

Uriah Heep – The Magician’s Birthday, 1972 (re-release)

Sanctuary Records, 2003


Napraviti dva senzacionalna albuma zapored v enem letu ni kar tako. In povrhu vsega fantje z ‘The Magician’s Birthday’ niso bili v celoti zadovoljni. Gary Bron, njihov manager in producent, je pač kalkuliral, kako v čimkrajšem času izžeti čim več denarja od tako dobičkonosne skupine. V vodo so padli načrti Uriah Heep fantov, ki so si zastavili za cilj, izdati dvojno vinilno ploščo, ki bi bila v celoti konceptualna. Časa je bilo premalo, neusmiljeni Bron je hitro zahteval še eno ploščo. Vse kar je ostalo od te konceptualne ideje, je več kot desetminutna mini epska mojstrovina, ki nosi naslov The Magician’s Birthday.

Sunrise je zelo drugačna pesem kot July Morning, vendar pa ob poslušanju vedno prikliče njena atmosfera omenjeno pesem k vzporednici. Morda zato, ker so mi v šoli skušali vtepsti v glavo, da kadar sonce vzhaja, je jutro. Gre za tipično čarovniško Uriah Heep kompozicijo, ki je ujela izredno vzdušje in boljše otvoritvene pesmi za takšno ploščo enostavno ne moreš najti. Unikatni Easy Livin’ jahajoči ritem je postal sedaj zaščitna znamka skupine in fantje so ta ritem ponovno uporabili pri živahnejši Spider Woman, ki je izšla tudi kot single. Blind Eye vnaša popolnoma drugo klimo. Akustični ritem prepreden z balkansko zvenečo tercetno melodijo, te ponese zares tja nekam med cigane. V Echoes In The Dark so fantje pritaknili značilen motiv, odigran na slide kitaro in zato mestoma pesem po vzdušju potegne na Paradise/The Spell z ‘Demons And Wizards’ (1972). Pri nežni Rain, pa se David Byron fantastično zliva z melodijo, kar magnificira celoten ‘feel’ pesmi do njenega maksimuma. Pevec tu enkrat več pokaže izreden občutek za improvizacijo in vživet, čutno sofisticiran pristop. To je resnično v celoti Byronova pesem. Akustična Tales pričara resničen občutek fantazije. Zvok je prepreden z nežnimi flash efekti, ki ustvarjajo pravi ezoterični moment. Atmosfera narašča skozi pesem in doseže vrhunec prav ob svojem koncu. Fascinantna naslovnica Rogerja Deana se k tej in naslovni pesmi ne bi mogla bolje prilegati. The Magician’s Birthday pa je gotovo najmogočnejša kompozicija celotne plošče. Kar napravi to pesem za tako posebno, so gotovo poezija in posebna atmosfera, ki je v njej ujeta. Srednji instrumentalni del pesmi predstavlja navzkrižni ogenj bobnov in električne kitare. Mick pravi, da sta jo z Leejem, predno sta se odločila za izvedbo tega ‘jamminga’, odkurila v bližnji pub na vrček ali dva. In dejansko sta orgazmično odsekala vsak svoj del. To je dramatični prvi del pesmi, ki se stopnjuje proti koncu, ko vstopita v konverzacijo hudobni in dobri čarovnik. Pesem končuje magični Kenov verz: ‘And than we all knew that love will find love will find love…’ skozi melanholični motiv, kar popelje celotno ploščo do njenega atmosferičnega vrhunca.

Kar nam ponuja ta remaster, je še devet bonus pesmi. Izpostavil bi dve. Prva je znana tudi kot Gary’s Song in se imenuje Crystal Ball. Vodi jo udarni glavobrcajoči heavy rif in v ničemer ne peša za ostalimi komadi, ki se nahajajo na uradnem izidu plošče ‘The Magician’s Birthday’. Enako lahko rečem tudi za Silver White Man, ki je našla prostor na vinilu šele kasneje na Byronovem solo prvencu. ‘The Magician’s Birthday’ kotira pri mnogih Uriah Heep fanih na samem vrhu. V ničemer ne zaostaja za predhodnikom ‘Demons And Wizards’ in ga kvečjemu nadgrajuje. Enkrat več potrjuje, kako močni so bili Uriah Heep za tisti čas. Poleg izjemnih kvalitet komponiranja, grandioznega vzdušja v pesmih in za tisti čas superiorne produkcije, so Uriah Heep ponujali fantastično poezijo svetlobe in ljubezni nad vsem.


Aleš Podbrežnik

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.