Shadow Gallery – Room V

Shadow Gallery - Room V

Shadow Gallery – Room V

Inside Out Records, 2005


No pa smo ga dočakali! Peti studijski album skupine v devetnajstih letih njenega obstoja. Ne bom ovinkaril. Gre za mojstrovino! Očitno so Shadow Gallery popolni glasbeni perfekcionisti in polirajo, glancajo ter picajzlajo vsako ploščo tako dolgo, da ne dosežejo želenega. »Room V« je nadaljevanje koncepta, ki so ga vselej družbeno kritični Shadow Gallery zastavili leta 1998 z draguljem »Tyranny«, ki je tako dobila sedaj z Act III. in Act IV. razsežnost tetralogije. Koncept govori o dveh zaljubljencih, torej o paru, ki želi stvari, ki so se zgodile, preseči in pustiti za vselej za seboj ter tako začeti »živeti znova v skupnem sožitju«. Sliši se »cheesy«, pa ni čisto tako… Ljubezen med dvema. Lahko je govoriti, težje pa udejanjiti, saj je na nas, kaj bomo žrtvovali, da dobimo in/ali izgubimo. Strah pred izgubo, ki nas vodi v temno stran (bi rekel Yoda) še vedno nagne jeziček sebi v prid, da ne želimo žrtvovati in skušati neznano, zato gre življenje kar mimo naokoli in ostaja prazno… Na »Room V« se možakarju, ki je v glavni vlogi, odvija pred očmi pravi srhljivi scenarij, najgrše možne nočne more. V trenutku, ko že izgleda, da je srečno skaltil vse zvezde z neba, najprej izgubi ženo, na začetku četrtega dela pa mu za povrhu po sedmih letih tragično umre še hčerka in preostanek plošče se skozi ognjene zublje pekla osebnostne duhovne transformacije konča s pesmijo Rain, v kateri je duša oprana neizmerne bolečine in jeze, da se lahko rodi znova nov človek, duhovno močnejši in bogatejši. Simbolika naslovnice personificira notranjo življenjsko moč (prepleteni kači), obdano z ognjem, ki pomeni transformacijo (preobrazbo)! Kaj se lahko naučimo? Ne se vezat na material in bitja. Je to sploh mogoče? V tem zahodnem svetu?


Gremo h glasbi. Težko je namreč z navadnimi besedami opisati mojstrovino. So trenutki v evoluciji sleherne skupine, ki ponudijo možnost, da se pri snovanju določenega albuma v določenem trenutku vse skupaj ujame v idealno sestavljanko. Sploh ob poplavi vsega današnjega, s katerim so zasuta naša ušesa, kar težje izluščiš resnično veliko umetnino. »Room V« je lahko zgled v vsem. Sfrizirana produkcija, kjer je kristalno slišno prav vse, kjer ležijo inštrumenti v nenehnem idealnem ravnovesju, kjer so vsi glasbeniki v svojem delu enakovredno izrazni. Shadow Gallery so pojem idealnega združevanja motivov v idealno sestavljanko, ki jo lahko poslušaš z neizmernim užitkom, ki te nemudoma potegne v svoj svet, prežet z izrednimi vzdušji nepopustljive visoke atmosfere. Kako spraviti od sebe komad, ki nosi kompleksnost, atribut inovacije, da se hkrati s tem nanj v trenutku prilepiš z ušesi? Umetnost ustvarjanja grandioznih vzdušij je tista, ki pri Shadow Gallery deluje absolutno brezhibno. Vse leži v fantastični simbiozi in usklajeni komunikaciji. Vse je podrejeno genialnim melodijam, ki prehajajo iz nežno čutno ambientalno sanjavih kompozicij v jezno razbesneli vihar, skozi katerega se vrtinči navzkrižni ogenj solaž. Riffing niti na eni točki ne povozi izraznosti Shadow Gallery. Nanizana je izredna kontrastnost med komadi! Vzemimo v precep le krajša inštrumentala, ki si sledita in sta podobno grajena, hkrati pa sevata popolnoma različni vzdušji. Prvi, Birth Of Daughter, je poln žara, topline, zanosa in hrepenenja, medtem ko sledeči Death Of Mother dobesedno šokira skozi krče ledene hladnosti neizbežne izgube (smrt).


 


The Archer Of Ben Salem je progresivni metalski raj, ki prikliče s fantastičnim drugim (inštrumentalnim) delom, kjer svobodno kraljujejo solistični odklopi kitare in klaviatur v popolni medsebojni komunikaciji, k vzporednici The Chrusher, drugi del komada Cliffhanger 2 (»Legacy«, 2001). Prav ti trenutki plošče »Room V« jemljejo, v vsej svoji brezhibnosti združevanja tehnične dovršenosti in resničnosti oživljanja želenih vzdušij, poslušalcu sapo. Tudi sledeči dve, kanček mirnejša Encrypted ter ogenj bruhajoča naslovna pesem Room V, pri tem v ničemer ne zaostajata. Zanimivo je, da v Act IV. prevzame absolutno dominanco na plošči inštrumentalna sekcija, čeprav so na komadih vokali. Ti vokali s superiorno izdelanim prepletom multivokalnih kolažev večinoma krasijo začetke pesmi, ki se v nadaljevanju prelevijo v pravi tornado vražjega inštrumentalnega nabijanja, kjer Gary Wehrkamp enkrat več opozori, da gre za kitarskega genija brez primere. V drugem delu naslovne pesmi boste med drugim ugotovili tudi to, da je famozni »Čmrljev let« pravi cicibanček proti vrtoglavi hitrosti in hkratni osupljivi natančnosti, ki jo razvijejo Shadow Gallery v tem delu pesmi. Jezni riffi se nezadržno valijo drug za drugim, pesem visoko valovi na krilih klaviatur, ki dajejo grandiozen občutek, kot bi bil prisoten poleg benda še cel filharmonični orkester. Komad je dovršen »v nulo«. Uničujoča atmosfera, razsulo in brezup, totalni kaos, vojna, skratka čisti razfuk. Glasba na tej točki je različica metala v najlepši možni luči in energija, ki jo tu manifestira skupina, nezadržno vzbuja horde mravljincev, da te trgajo po telesu vsepovprek. To je poanta rocka in zadetek v polno. Po pričaranem vesoljnem potopu pa sledi že omenjeni Rain. Priprava na novo vstajenje, novo rojstvo. Pesem je preprosteje grajena, seveda znova na masivnem riffu, a ker zaključuje album, prevzame v njem pobudo ponovno vokal.


 


Prvič, skupino odlikuje neverjetna skromnost. Nobene medijske razvpitosti ne iščejo, čeprav bi si jo zaslužili med prvimi glede na to, kaj ponujajo glasbenim sladokuscem in vsem ostalim razvajenim ušesom. Shadow Gallery niti turnej nimajo. Lepo pridno komponirajo v tišini kot dodobra naoljen »perpetuum mobile«. Kvaliteta ima vselej prednost pred kvantiteto. Torej, ko udarijo, udarijo naravnost! Z dejanji in brez besed. Prekmalu je trditi karkoli. Album še ni prestal preizkusa časa, vendar brez strahu si upam ugibati, da Shadow Gallery postavljajo z njim nov mejnik v prog metal rocku. Brez slehernega kiksa so ponudili ploščo, ki jo lahko imenujemo pravi prog metal rock raj – v dobesednem pomenu te besede. Če nenehno iščete nove ideale v progresivni glasbi in danes trpite za pomanjkanjem le-teh, je »Room V« natanko to, kar iščete. Izjemen zgled. Magija svobode ustvarjanja brez zavor in to s tistim pravim užitkom biti glasbenik, živeti glasbo, jo dihati in kreirati. »Room V« še kmalu ne bo presegel noben bend. Torej album je obveza za vse prog gorečneže, za ostale glasbene firbce pa globoko priporočilo, saj boste z njim zajeli poanto kvalitetnega prog metal rocka oziroma z ‘Room V’ pokrili enormen kos vseh spektralnih dimenzij, ki jih ta glasbeni žanr premore. In ob tem vam  polagam na srce. Prenehajte iskati uteho v Dream Theater, katere je že davno tega povozil čas.


 


Aleš Podbrežnik

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.