Prva desetka Radia City

1 - Stadion se počasi polni

1 – Stadion se počasi polni

Prizorišče: Snežni stadion (Pohorje). Petek, 27. 05. 2005 ob 17. uri.  20-25.000 obiskovalcev. Vreme: sončno, primerno za pivo.


‘Greš na City????’ je bilo najpogostejše vprašanje v maju prvih 6-7 let Radia City. Zadnja leta več ne dobivam tega vprašanja. Pa sem vseeno šel pogledat. Zanimalo me je pač, kaj nam pripravljajo cityjevci, mdr. dobitniki Viktorja (že tretjega) za najboljšo radijsko postajo v deželici kurji. No, brez večjih presenečenj. Saj se je to dalo zaslediti že na plakatih in flyjerjih. Nič novega torej.


Radio city (100.6 – 100.7 fm) je bila najhitreje rastoča komercialna radijska postaja v Sloveniji. Čeprav jo je bilo sprva moč slišati samo v okolici Maribora. Danes jih lahko preko streaminga sliši ves svet. Njihova frekvenca pa doseže samo še Celje. Konkurenca pa postopoma osvaja celo Slovenijo. Da. Konkurenca jih je v zadnjih letih dohitela. Iskreno povedano pa tudi – prehitela. Radio city je borbal na več bojiščih. Izgubili so vojne za frekvence, počasi pa izgubljajo še tisti vodilni primat najboljše komercialne radijske postaje. Vmes so odšli še nekateri vodilni kadri programa. Lahko bi dejali, da jim moč pada, kot pada moč NK Maribora. Čeprav obojni po kalimerovsko verjamejo, da so drugi dejavniki krivi za to.


Torej. Ta dan sem dejansko prvič v tem letu nasploh v avtoradiu vrtel njihovo frekvenco. Na prizorišče sem prišel malce po 18. uri zvečer. Zanimala me je pač sama situacija. Vsaj pri ceni pijače sem pričakoval malo solidarnosti do večine brezposelne in najstniške štejerske populacije, katerih zagovorniki so prav cityjevci. ‘Vipovci’ so se medtem na veliko mastili in popivali v prostoru namenjenem samo njim. Socialno ogrožene oči pa so jih zarošene spremljale iz distance ‘Gle jih, oni pijejo in jejo zastojn, men` pa vode ftoti hici toti varnostnik ni pusto` prinest` s sabo na stadijon!’ mi je vidno razburjena potožila gospa Marija iz centra mesta.


No, morda jim je vsaj en solidarnež obljubil pomoč pri frekvenci, ki je nikakor ne morejo dobiti. Franc Kangler (SLS) je bil namreč predstavljen tako, kot da je doniral najmanj sto milijonov slovenskih tolarjev in ne sto tisoč za božične čestitke.


Ljudje božji, sto tisoč tolarjev bi pričakoval od kake tekstilne delavke, ki že dve leti čaka na ‘januarsko’ plačo, medtem pa nabija nadure za tekočim trakom, brez odmora za malico. Tisti ubožici, bi verjetno celoten stadion namenil en dolg standing ovation. Zaradi te ‘vsote’ denarja, ki itak gre v davčno olajšavo je imel prednost pred ostalimi pri žrebanju dobitnika prve nagrade – avtomobila. Foc`n je s tem tako pokasiral tudi mariborski župan.  ‘Kangler za župana’ iz odra pa je bila še iskrica, ki vsaj na glasbeno prireditev ne sodi, saj ni to političen shod.


V glavnem. Sam sem nekaj mesecev prej upal, da nas City preseneti z gosti. Vsaj na obletnico decenije. Morda s kakimi vele svetovnimi zvezdami. Na koncu je izpadlo tako, kot da gledam program NET-a. Hrvatija, ki je naši prebivalci itak ne marajo in bledo slovensko povprečje. Bendi, oz bolje rečeno plesne skupine, ki spadajo v vrtec po mojem okusu nimajo kaj iskati na taki prireditvi.


Izvajalci, ki pridejo 20 ali celo 30 tisočglavi množici prepevati na playback ali na matrico pa že S TEM pokažejo koliko jim poslušalci SPLOH pomenijo. Vsaj tukaj bi lahko ‘glasbeni uredniki’ pokazali svoj jaz. Power Dancers so baje stare toliko kot omenjena radijska postaja. Kaj so sploh delale gori? Če nekdo ne zna v desetih letih motivirati več kot 10 ljudi od navzočih 20 do 30 tisoč po kurji logiki ne sodi več semkaj, kajne? Najverjetneje bi še odplesale na playback, če bi bila ta možnost.


Izgleda pač, da le živimo v eni seljački državi, kjer gre hlapčevstvo iz roda v rod. Čeprav so nam leta 91. vsi z roko na srcu zagotavljali, da je konec teh ‘muk’. 27. maja 2005 sem prvič v letu 2005 poslušal Radio city, ki sem ga imel dolgo časa rad. Ko bodo naredili ‘program’ ga bom morda spet. Na prireditev se pa vrnem šele, ko bodo imeli kaj pokazati. Ko bodo pometli z ološem in pripeljali osvežitev. Izvajalca ali bend, ki nekaj pomeni – v svetovnem merilu. Colonio in ostali Natkin šmorn vključno z nekaterimi Menartovimi ‘hey yo!’ izvajalci, ki jih publika ignorira, pa lahko itak gledamo v zakotnih kmečkih diskotekah.


p.s.: Nikakor pa ne morem odpustiti REPORTERJU MILANU. Ekipa je pesem ŠTAJERSKA odpela na playback! ET TUT MILAN?!?


p.s.#2: Pa da se poslužim še njihovega rekla ob vsem napisanem: ‘Resnica ni plenica, pa vendar lahko marsikomu zasmrdi!’


Marko PIGAC


foto: 1-13: Marko PIGAC,
14-27: 
Marjan LAZNIK

Fotogalerija:

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.