Maajka kar pred Križankami

edomajka6

Ko smo v sredo po obveznem pregledu varnostnikov vstopili v preddverje Križank, smo presenečeno obstali, saj nas je poleg stojnic s pivom pričakal tudi oder, vstop na glavno prizorišče pa je bil zaprt. Organizatorji so se odločili, da bodo zaradi premajhnega števila prodanih kart koncert Eda Maajke speljali kar pred Križankami, sicer pa naju majhen obisk ni preveč presenetil. Edo se je v zadnjem času, po izidu No Sikiriki, že kar nekajkrat predstavil na koncertih v Sloveniji, tudi v Ljubljani, in najbrž zato ni prav lahko iz žepa izvleči 3 jurje in pol za že slišano, pa če ti je še tako všeč. Še posebej če je isti večer še Milan : Liverpool, pa zaključek majskih iger, pa učiti se je treba … Ne glede na povedano je bilo preddverje polno, nabilo pa se je, ko so v drugi polovici Edovega koncerta odprli vhod tudi tistim, ki so poslušali zunaj.

 

Večer, takrat še dan, je otvoril N’Toko s skupino. V kratkem nastopu je predstavil komade z nove plošče Dobrodelni koncert ob koncu sveta, s katerim na lestvicah prodaje že naskakuje Omarja Naberja. Kljub rafalskemu flowu smo ob odličnem ozvočenju brez težav prisluhnili svežim besedilom in se navduševali nad njegovo liriko, ki kot vedno kritično secira slovensko družbo. N’Toko je okoli sebe zbral odlično ekipo glasbenikov, ki so si izbrali zahtevnejši glasbeni pristop, ki se nagiba proti progresivnemu jazzu, vendar celota dobro funkcionira, saj N’Toka ubogajo dobesedno na vsak migljaj.

 

Ko je padel mrak, je mikrofon prevzela mlada, seksi power-girl Diyala. Njej je za spremljavo zadostoval dj. Kljub temu, da naših odrov ni navajena, to ni omajalo njene samozavesti, saj je s svojo pojavo in glasom obvladala oder. Ker so ženske raperke bolj redka pojava, je bila dobrodošla popestritev, z zelo izraznim samosvojim stilom, ki sega od udarnega glasnega skandiranja do otroškega pačenja pa pritegne k poslušanju sicer angleških besedil. Seveda pa najbolj pritegne moško publiko, upreti se ji ni mogel niti lokalni raper z mediteranskim stilom in belimi mokasini. Za nagrado, ker je s plesom spremljal eno od Diyalovih pesmi, si je pridobil minuto, da se je tudi sam izkazal s svojim rapanjem.

 

Že ko je Diyala zaključevala svoj nastop, so se obiskovalci trumoma začeli približevati odru, kar je jasno napovedalo prihod Maajke. Edo Maajka se je sicer že prej inkognito pojavljal med publiko (no, prepoznali smo ga vsi…) in fotografiral svoje kolege – povedal je, da mu je v čast nastopiti za nekom, čigar fan je, in nam priporočil naj radi poslušamo našega N’Toka. V najino veselje in po pričakovanjih je Eda tudi tokrat spremljala skupina, support pa je bil obvezni in vedno dobrodošli Frenkie. Četudi smo imeli že nekajkrat priložnost slišati v živo komade z No Sikiriki, je vsak njegov nastop za zvesto publiko še ena odlična žurka. In že njegove šale, ki jih med komadi stresa iz rokava (četudi je kratek, jih ne zmanjka), so vredne vnovičnega obiska koncerta. Raznoliko publiko najbrž druži pozitivizem, ki ga izkazuje tudi ko govori o resnih temah, všeč nam je, da zna tudi provokacije pozitivno odbiti. Ker je vse navedeno podkrepljeno z energijo, ki kar šiba čez oder, Frenkie in Edo pa sta itak dream-team, res ni čudno, da bolj kot se je koncert odvijal, bolj intenziven je bil žur pod odrom. Zasluženo smo si prislužili dva dooolga dodatka.

 

Tekst: Aleša&Maša

 

Foto: Matjaž Tančič – Krokar

Fotogalerija:

Povezani članki:

Značke: