Fischerspooner – Odyssey

Fischerspooner – Odyssey

Fischerspooner – Odyssey

Založba: EMI records, 2005 / Distribucija: Dallas


Warren Fischer in Casey Spooner a.k.a. Fischerspooner sta se spoznala na Akademiji za umetnost v Chicagu, kar nam da vedeti, da njuna edina umetnost ni samo ustvarjanje glasbe, ampak sta dejavna še na mnogih drugih področjih. Po nekajkratnem skupnem sodelovanju v okviru študija sta ob selitvi v New York izgubila stik in tako začela vsak svojo pot; Warren kot komercialni direktor Združenja alternativne glasbe, Casey pa je svojo ustvarjalno žilico preizkušal v eksperimentalnem gledališču. Želja po skupnem ustvarjanju ju je po nekaj letih ponovno združila pri snemanju TV pilota, vendar sta večino časa nehote posvetila soundtracku, ki sta ga za to priložnost istočasno ustvarjala.


Leta 2003 je to sodelovanje rodilo elektropop prvenec #1, katerega ustvarjanje je potekalo ločeno in je Warren prispeval programirano podlago za Caseyjeva besedila, po dveh letih pa sta moči nekoliko bolj združila in s skupnimi idejami posnela album Odyssey. Snemanje le-tega je potekalo pod budnim očesom producenta Mirwaisa Ahmadzaia, ki je med drugim poskrbel za moderne elektronske zvoke pri zadnjemu Madonninem ploščku Music. Tudi tu je njegov pečat očitno opazen. V osnovi gre pri vseh komadih za monotono glasbeno matrico, na katero so nasneta Caseyeva besedila, ki jih spremlja kitara, piščal ali dodatna tolkala. Ti dodatki samo zgradbo komada zelo popestrijo in tako izraz ‘elektro’ nadgradijo z dodatkom ‘pop’. Pri komadih brez tega je očitno opazna neka vrzel, ki bi jo dvojec lahko kako drugače zapolnil, brez tega pa monotona matrica pusti monoton in hladen vtis in tako zapluje v nekoliko štancarske vode. V besedilih med drugim dregneta tudi v osje gnezdo ameriškega predsednika Busha, za komad We Need a War pa je cinično besedilo prispevala nedavno preminula ameriška intelektualka Susan Sontag, ki je bila javna nasprotnica njegovih bistroumnih odločitev. Zvezdniški spisek na albumu dopolnjujeta še David Byrne, ki je prispeval besedilo za Get Confused, in Linda Perry z back vokali pri komadu Happy.


Pri poslušanju albuma se mi je utrnilo kar nekaj asociacij, kje vse sta črpala ideje za nastanek albuma, zato bi bilo v prihodnosti dobrodošlo nekaj več izvirnosti in lastnih idej. To bi se še z nekoliko bolj bogatim zvokom počasi približalo kombinaciji, ki bi vsaj za ped štrlela iz golega povprečja.


Jurij Bizjak

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.