Athlete – Tourist

Athlete - Tourist

Athlete – Tourist

Po odmevnem začetku leta 2003 z albumom Vehicles and Animals, ki je bil solidna mešanica ekscentričnega popa in jazzovskih prvin, so Athlete bili nekoliko prehitro postavljeni ob bok velikanom modernega britanskega popa, a la Coldplay, katerim posledično postajajo neverjetno podobni. Prvenec so kritiki in kupci dobro sprejeli, na Otoku so prodali kar 100.000 izvodov v dveh tednih. Nova pošiljka angleških mladcev je bila zato še toliko bolj pričakovana, saj naj bi potrdila ali pokopala umetniški potencial skupine v vesolju, ki se imenuje brit pop.


Tourist sestavlja 11 pretežno baladnih skladb z bogatejšimi zvočnimi aranžmaji in intimnimi besedili. Vzdušje je skozi celotno ploščo dokaj linearno, melanholično in v zelo redkih trenutkih tudi energično. Klasična pop-rock glasba skoraj nikoli ne preseneča, je pa zelo dobro sproducirana. Kitar lahko slišimo precej manj kot pri predhodniku, kar bi lahko pripisali pomanjkanju kreativnosti, ki prav očitno veje iz nekaterih komadov. A Athlete so si pri svojem zrelostnem izpitu očitno ustvarili idejo, kam bi radi šli in se tega tudi odkrito držijo. Zaradi tega jih bo še večkrat doletela primerjava s prej omenjenimi Coldplay, čeprav ne zmeraj upravičena.


Skladbam ne manjka poskusov eksperimentiranja z različnimi kulturnimi vplivi, z izpostavljanjem vzornikov posameznih članov benda (Massive Attack, Beck in Flaming Lips), predvsem pa odražajo dober občutek za perfekcionizem z orkestracijami, gospelskimi spremljevalnimi vokali (If I found out) in dobro plasiranimi elektronskimi zvočnimi efekti. Subtilno odigran klavir je močno prisoten in daje celotnemu izdelku poseben pečat. Producent je iz fantov zares potegnil vse, kar zmorejo in album spoliral do visoke sijaja. Na tem področju jim res ne moremo ničesar očitati. Pri vsakem poslušanju vedno znova odkrivamo nove zvoke in čustva, kar izdelku zagotavlja precej daljšo življenjsko dobo kot povprečen soft pop umetno ustvarjenih skupin, ki še vedno kar dežujejo. V besedilih prevladuje ljubezen na melanholičen način in popolnoma ustreza tej zvrsti glasbe.


Med skladbami, ki se najbolj vtisnejo v spomin so Chances, Half Light, Twenty Four Hours in Modern Mafia. Te so, zanimivo, tudi najbolj močne in energične. Ostalo ni nič manj navdušujoče, vendar ne izstopa ne v dobrem ne v slabem.


O Athlete bomo še slišali. V tretje gre rado.


Tomaž Lukman

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.