Siddharta – Rh- (Limited Edition, CD + DVD)

Siddharta - Rh- (Limited Edition, CD + DVD)

Siddharta – Rh- (Limited Edition, CD + DVD)

Založba: Menart, 2005


Ko sem v 90ih od prijateljice dobil za zripat plošček, neznanega slovenskega benda, Siddharte, nisem niti pomislil, da bi si ga še sam zarolal. A vendar. Ovitek je bil dober. Zato sem med listanjem le-tega zavil še na domačo stran (katero sem v celoti skinil na disk, in jo hranim še danes), ter za konec še sprobal muziko. ‘Lunanai’ me je zadel.


Pozneje, čez čas, pa še ostalo Slovenijo. S pomočjo RTV-jeve Roke Rocka in preko ‘Pot v X’, se je lansirala Siddharta v nas, kjer ostaja še danes. Ljubljanski bend se je od ostalih ločil po tem, da je imel pravi pristop, pravi management, pravo muziko (rocka takrat pri nas sploh ni bilo), performens. Enostavno – drugačni so bili. Še ime so imeli drugačno. Drugačna glasba, drugačna besedila, celo drugačni naslovi, cover, domača stran, telesni stražarji pod odrom.. Navzven so imeli porihtano dobesedno vse! Še Hessejev roman je prav zaradi njih postal eden najbolj branih. Trg je bil takrat prenasičen z jugovino. Potrebna je bila svežina, oni so pa težili na Nord. Njihova glasba je bila v deželi Kurji redkejša kot faktor Rh-, zraven vsega pa so imeli izdelan nek samosvoj ID, ki je bil slovenski publiki tuj.


Če ne bi bila Slovenija tako mala kot je, kjer se vsi poznamo, še danes ne bi vedeli kako se piše pevec in drugi. Poslužili so se namreč finte, da so bili Tomiji in Boštjani M-ji, Ceneti R-ji, Primoži B-ji itd. Seveda, vsi s(m)o hoteli vedeti:’Pa kdo pri hudiču so ti fantje??????????’


Uradno jih Slovenija pozna dobrih šest let. V tem času so postali številka ena. Eni in edini. Kraljujejo na vseh lestvicah. So bend, ki niti ne rabi delat, pa dobi prvo nagrado (Viktorji). Utemeljili so nek nov pristop, tako v glasbi, kot v samem managementu in šov biznisu. Napolnili fuzbalski štadion, igrali s simfoniki, zamenjali 3 založbe.. Z Janijem Hacetom pa enega boljših basistov nasploh pri nas.


Če omenim, da so prvi, ki so uradno v domovini pod Alpami izdali t.i. single cede, pa recimo remiksiran opus, in s svojo pojavo zaznamovali nov val na slovenski glasbeni sceni, managementu, produkciji. Sedaj bi vsi bendi radi bili Siddharta, a to seveda zanikajo. Postali so vodilo, ki ga je treba kopirati, če želiš uspeti. Če hočeš biti ‘Samo Edini’ nujno potrebuješ tudi dober spot. Prej smo v Sloveniji poznali spote tipa ‘Štajerski Mišo’ – od Siddharte dalje, pa so se ustanovile nove produkcijske skupine. Možnost so dobili ljudje, ki jih to delo resnično zanima, in ki imajo nove ideje ter zamisli, da ustvarijo zanimiv in gledljiv spot. Da ni vse eno in isto. Morda bi lahko dejali, da se novi mladi režiserji, kot stari zapostavljeni mački, in njihove produkcijske skupine imajo zahvaliti prav njim, da so dobili delo, sicer bi spoti, brez energije, še zmeraj nastajali v togih studijih nacionalke. Siddharta je odprla pot ideji!


Ko so nenadoma zamenjali Multimedio z Menartom, je prišel na trg Best of. Prehitro, a vendar. Treba je bilo pobrati še zadnje kose pogače. Bendu to seveda ni kaj prida godilo. A pogodbe so pogodbe. Management je tukaj prvič dobil focn.


Rh- je izšel kar v treh verzijah. Poleg uradne slovenske, še v omejeni angleški nakladi ‘Blood Bag’, katera je bila celo nagrajena za dizajn. Sedaj pa še v prav tako limitirani na novo posneti angleški verziji z dodatnim dvd-jem. Dobro, kot DVD sem pričakoval prej ‘Live from Bežigrad’, ali pa kak pravi ‘best of’, pa se je zgleda spet nekaj zalomilo. Potrebno se bo spraviti z bivšo založbo, vkolikor želijo žeti klasje!


Za dotični plošček z DVD-jem so na novo posneli vokale. Preveč kritik je padlo na Tomijevo angleščino, da je bil primoran celo v izgovorjevalni tečaj. Veliko kritik je padlo tudi na račun samega eksperimentiranja in plagiatorstva. V njihovi ‘novi’ glasbi se najdejo mnoge tuje skupine. Dobro, a obstaje sploh še čista – nenačeta skladba? Karizmatičen Tomijev vokal v angleščini ne deluje ničkaj karizmatično. Je nerazumljiv. Morda so za to krivi slabi angleški teksti, ki niso tako dobri kot slovenske inačice? Fantje pač želijo ven. Zunaj je pa kruto in ni z rožicami postlano. Pot pa trda in neizprosna. Prvi izleti v tujino se jim niso ravno posrečili. A je slovenski pobliki to ostalo več ali manj bolj prikrito.


Torej, DVD ni nič posebnega. Pričakoval sem veliko več. Fene bolj zanimajo making ofi, zakulisja, zaoderje, kot pa spoti zadnjega albuma.. No, drži. Bil je narejen najverjetneje za tujino. Fantje celo dajejo intervju v angleščini!??!! Intervju izgleda roko na srce malce preveč zaigran.. Mdr. pravijo, da na svoje prave fene ne bodo in nočejo pozabiti. A res? Zakaj se potem greste t.i. medijsko vojno in medijski molk? Na grde packe spet naletimo pri podnapisih, kjer se najdejo slovnične napake ali tiskarski škratje. Pa slovenske bi lahko poimenovali – slovenski (podnapisi). No, pa tudi pri laserju bi lahko uporabili funkcijo cd-text.


Marko PIGAC

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.