Metalsko rajanje

graveworm_in_ensiferum_007

Communic, Graveworm in Ensiferum, Ljubljana / Orto fest, 11.04.2005


Orto fest je zakon! Tako razgibanega glasbenega dogajanja kot ga srečujemo ta mesec v Ortu v zdolgočaseni Ljubljani ni moč prav pogosto doživeti. Rokerski duši se ob pogledu na napovednik koncertov kar sline pocedijo, dejansko se za vsak okus najde duševna hrana. Na ta deževni ponedeljek so na svoj račun prišli ljubitelji težkometalnih ritmov, ki so do zadnjega napolnili zgornji prostor lokala, da se je komajda dihalo. Pretežno najstniška publika je očitno prav dobro vedela v kaj se spušča, saj je ob osmih že dodobra zasedla bojna mesta tik pod odrom, kar je v Ortu po mojih izkušnjah bolj redkost kot pravilo, saj se je koncert začel šele ob devetih. No, vaš sluga mora priznati, da razen za Italijane Graveworm ni še nikoli slišal za katerega od nastopajočih, glede na plakate in flajerje pa je pričakoval, da bodo Italijani headlinerji. Da zavajajočih podatkov o poreklu bendov in napačno napisanih imen niti ne omenjam.


Prvi je položaj na odru zasedel norveški trio Communic. Zelo mlada (po stažu) zasedba je letos izdala svoj prvenec Conspiracy in Mind, ki je izšel pri založbi Nuclear Blast. Glasniki power-thrash metala s progresivnimi idejami so imeli težko nalogo ogreti občinstvo, ki jih, razen peščice izjem, ni poznalo. Njihovi epsko razvlečeni komadi že kar malo preveč spominjajo na univerzum Nevermore, kar jim glasbeni kritiki tudi močno očitajo, čeprav se fantje trudijo v glasbo vnesti nekaj svojega. Kompleksnost skladb zahteva precejšnjo koncentracijo, zato sta basist in kitarist/vokalist dokaj statična, edino bobnar si daje duška in z vso silo maltretira kože. V dobre pol ure, kolikor je trajal njihov nastop, so odigrali komaj 5 komadov, in poželi bolj hladen sprejem. Dejstvo je, da samo trije v živo težko spravijo skupaj inštrumentalno globino, ki jo na plošči dosegajo s klaviaturami in več kitarami.


Kmalu za Communic je na moje presenečenje na oder prihrumela horda šestih članov Graveworm, ki so se komaj zložili na občutno premajhen oder Orta. Če smo prejšnjim še očitali popolno statičnost, naslednji niso imeli druge izbire. Kljub temu jim je uspelo energijo svojega melodičnega black metala odlično preliti med precej navdušeno in dodobra razgreto občinstvo. Graveworm so očitno na dobri poti, da se postavijo ob bok Cradle of filth, Dimmu Borgir in še komu. Glede na grenak priokus, ki mi ga je pustil nedavni podpovprečni nastop Cradlov v ljubljanski Cvetličarni, mi je pri Italijanih iz skladbe v skladbo rasel nasmeh na obrazu. Če odmislimo težave klaviaturistke, ki ji je monitor očitno preveč sekal, so ustvarjali popolno zvočno kuliso. Vse pohvale tudi tonskemu mojstru, ki ga obilica inštrumentov in pevčev kričeč/globoko brutalen glas niso zmedli in je znal pričarati uravnotežen zvok. Stefano je tiste baže frontmen, ki zna odlično komunicirati s publiko, jo spodbujati in vračati energijo, obenem pa suvereno odpeti to, kar smo včasih mislili, da zmore samo Dani Filth. Lep del nastopa so posvetili svoji zadnji stvaritvi (N)Utopia, niso pa pozabili na starejše skladbe. Nekaj posebnega je scenski nastop, saj tesnemu odru navkljub tako usklajenega headbanganja petih glasbenikov ni moč videti prav pogosto. Oči so nehote uhajale k prikupni črnolasi klaviaturistki v kotu, ki svojim kolegom ni ostala dolžna. Odziv publike se je stopnjeval vse do trenutka, ko so začeli zahtevati brutalno priredbo Fear of the dark. Pevec je trenutek izkoristil, da se je malo pošalil na račun slave, ki jo žanje skupina tudi zahvaljujoč prvovrstnim priredbam ne ravno metalskih viž. Takrat se je vsej dvorani popolnoma odpeljalo, tako da sem dobil tesnoben občutek, da se zdaj zdaj lahko znajdemo eno nadstropje niže. Graveworm so v 45 minutnem nastopu pokazali, da so odličen koncertni bend, ki jih bomo z veseljem pričakali na letošnjem Metalcampu, kar so tudi sami potrdili ob slovesu.


Za Ensiferum sem že slišal, o njihovi glasbi pa sem vedel samo to, da stopajo po stopinjah meni ljubih Fintroll. Načeloma ne maram skupin, ki želijo biti preveč podobne svojim vzornikom, mi je bilo pa po prvih taktih finskih vikingov žal, da jim nisem prisluhnil že prej. Peterica se je povzpela na oder ob zvokih uvodne skladbe svojega zadnjega albuma Iron, ki spominja na glasbo slovitega Morriconea. V peklensko ozračje Orta so se trije podali zgoraj brez, vsi pa so bili namazani z bojnimi znamenji po obrazu. Še pred začetkom je bilo videti, da so zelo dobro razpoloženi, pevec/kitarist je s svojim kavbojskim klobukom sploh izgledal kot iz drugega filma. Publika je ponorela, saj je zelo dobro vedela, kaj se pripravlja. Ensiferum so namreč Slovenijo že obiskali prav s Fintrolli, kakšno leto dni nazaj. Njihov zelo ritmičen vikinški folk metal je publiko pahnil v trans. Naspidirani, občasno zelo lirični komadi, so prava energijska bomba, ki samo čaka, kdaj jo bo razneslo. Njihova glasba je mešanica različnih stilov in prehaja iz power metala v death metal, ves čas pa je v ozračju prisoten bojevniški instinkt, ki ga še najbolje pooseblja basist, dobrovoljni rdečebradec. Bilo je videti, kot da poskakujoča mladež vse do šanka z dvignjenimi rokami izraža zadovoljstvo, da se da končno na enem metalskem koncertu tudi pošteno »zaplesati«. Pod odrom so to vzeli še kako resno z divjim ritualnim plesom, katerega učinek je bilo še dvodnevno deževje. Nastopu je manjkalo samo še nekaj korajžnih stage diverjev, ki bi lahko izkoristili primerno infrastrukturo kluba in si dali duška. Opogumil se je le eden, in še to tik pred koncem, ko se je zviška pognal na presenečene prve vrste… in pristal bolj ali manj na tleh. Ensiferum so v uri in pol naredili pregled svojih dveh albumov ter ponovne izdaje svojih demov in prepričali vse prisotne, da so paradni konj finskega vikinškega metala. Kljub zamenjavam članov skupine so neomajni borci in dobri glasbeniki, ki se poleg vsega še odlično zabavajo. Preveč pogosto namreč vidimo skupine, ki se jemljejo preveč resno, nazadnje pa ne izpolnijo pričakovanj. Nič čudnega, da si jih mnogi želijo tudi poleti v Tolminu.


tekst in foto: Tomaž Lukman

Fotogalerija:

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.