Akustična Tišina

silence_001

Silence (akustična verzija), Škofja Loka / kapela loškega gradu, 2.4.2005, organizator: Grajski Vitraž


Plakati po Škofji Loki in njeni širši okolici so že slab mesec napovedovali enega redkih koncertov dueta Silence v Sloveniji. Znano je, da se izjemna glasbenika uveljavljata predvsem v tujini, Slovenija pa ju – kako tipično – (še) ne priznava. Prav na koncertih kot je bil sobotni pa se pokaže, da imamo tudi Slovenci razvit čut za kvalitetno glasbo.


Koncert se je imel odviti na Loškem gradu do katerega se pride z avtom po ozki cesti ali peš po strmi poti in stopnicah, ki nas pripeljejo do kovinskih grajskih vrat, na katerih se je ta večer nahajal plakat, opozarjajoč na to, da se bo v enem starejših slovenskih gradov spet zgodil izjemen glasbeni dogodek. Na z romantičnimi svečami osvetljenem grajskem dvorišču so se že zbirali prvi glasbeni sladokusci in kmalu smo se z mrzle teme umaknili v kapelo loškega gradu (ki pa sicer ni bila bistveno toplejša), kjer so svetlobo oddajali rdeči reflektorji in svečke. Stoli v kapeli so bili hitro zasedeni in obiskovalci, ki so prišli kasneje, so morali koncert spremljati stoje.


Na promocijskem materialu je bil obljubljen akustičen koncert dua – vokal in klavir. In vsi prisotni smo dobili pričakovano (v kolikor smo sploh vedeli kaj naj pričakujemo). Oziroma dobili smo več kot to. Močan vokal, ki ga izjemno suvereno obvladuje Boris Benko, poslušalstvu nekako ni dopustil, da bi mu ob kakšni pesmi pomagalo, ali pa poslušalstvo le ni želelo motiti atmosfere, ki jo je ustvaril enkratni pevec. Primož Hladnik pa je s koncertnim klavirjem zagotavljal glasbeno ozadje, ki je meni kot pristašici v živo odigrane glasbe morda celo bolj ljub, kot umetno sproducirani zvoki na njunih glasbenih izdelkih. Vendar pa je bil po mojem mnenju to nastop tria. Izjemno opazno je bilo namreč perfektno manipuliranje z vokalom, ki ga je na mešalni mizi vseskozi povzročal tonski Mojster (ja, veliki m), Gregor Zemljič. Izvedeno je bilo za slabo uro in pol pesmi, s poudarkom na glasbi z zadnjega nosilca zvoka dua Silence: Vain – a tribute to a ghost.


Ob začetku koncerta je bilo zaznati rahlo nervoznost, tako s strani obeh izvajalcev, kot tudi občinstva, ki ni bilo prepričano ali je pripravljeno na predrugačeno podobo glasbe ali ne. Trema je kmalu izginila in glasbenika sta sproščeno izpeljala izjemen koncert. Občinstvo ju je po vsaki pesmi nagrajevalo sprva le z aplavzi, kasneje pa so sledili tudi vzkliki navdušenja. Še ena zelo všečna stvar: pevec je med pesmimi izgovoril le skromno besedo zahvale poslušalcem in ni dologovezil z raznimi zgodbicami, ki se jih poslužujejo mnogi glasbeniki (zdi se mi, da samo zato, da bi podaljšali koncert). Kot prava glasbenika sta torej izvajalca pustila, da glasba govori zase. Sledila sta kar dva bisa, odigrana in odpeta z nič maj energije kot je bil izveden celoten koncert.


Morda le še beseda o organizaciji. Kot je že pred začetkom koncerta omenil eden od organizatorjev ni nihče pričakoval tolikšnega obiska zato so morali na vhodu odsloviti kar nekaj obiskovalcev, ki si niso pravočasno zagotovili vstopnic, pa tudi nakup le-te vsem ni omogočil ravno udobne namestitve, saj je obveljalo načelo: kdor prej pride, sedi, ostali stojijo. Morda bi s strani organizatorjev zato veljalo premisliti o selitvi prireditev v večji prostor (na primer v Kristalno dvorano), vendar pa bi tako koncert definitivno izgubil dobršen del mistične in mračne atmosfere, za katero je poskrbel sakralni prostor gradu v starem srednjeveškem mestu. Odločitev za vztrajanje pri izvedbi tega koncerta v grajski kapeli, se mi zatorej zdi edino pravilna. Izjemen koncert bi vsekakor bilo vredno postaviti tudi na večje odre, vendar pa bi bila ob tem izgubljena neka intimnost, brez katere bi koncert ne bil več tako poseben.


Navdušeno občinstvo se je počasi odpravilo, klavir je bil odpeljan in Škofja Loka bo do naslednjič, ko bodo pogumni študentje, ki (skoraj) edini skrbijo za glasbeno kulturo mesta, spet entuziastično organizirali naslednji koncert, bo tu okrog vladala tišina.


MojcA S.


foto: Bojan Okorn

Fotogalerija:

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.