Temponauta – Zeitschritt

Temponauta - Zeitschritt

Temponauta – Zeitschritt

2004, Tehnika


Temponauta sta Damjan Bizilj (Dj Bizzy) in Marjan Crnkovič (Dj Dojaja), ki sta obenem tudi člana projekta Rotor. Čeprav Damjan Bizilj tvori tudi eno polovico projekta Ourobots (recenzija albuma Zukunft se nahaja tukaj), outputa obeh imen ne bi mogla biti drugačna. Medtem, ko pri Ourobotsih prevladuje mračen ter tehnoiden ambient, podkrepljen s hitrimi ter neusmiljenimi elektronskimi ritmi, gre pri Temponautih za čisto drugačno zgodbo. Ključna beseda je dub, globok, zamegljen ter globoko odmevajoč dub. Na albumu Zeitschritt slišimo house elemente spuščene skozi echo chamber, ter zadubirane ritme, ki so včasih bolj pospešeni, drugič pa bolj počasni (skoraj že reagge). Gre za godbo, ki se bolj naslanja na ogrodje duba in reggaeja, kot pa na razne elektronske pionirje. Reči temu samo house glasba, bi bilo narobe – le-ta je tukaj tako zelo maskirana in postavljena v ozadje, da jo je samo še za fragmente. House ritem se večinoma skriva nekje v ozadju, medtem, ko v ospredju prevladujejo razni šumi, odmevi ali pa delci raznih zvokov.


Glasba temelji predvsem na repeticiji – ista forma se z minimalnimi variacijami monotono ponavlja skozi cel komad. To ne pomeni, da na albumu vlada dolgčas – ponavljajoče se plasti zvoka, ki ob vsaki ponovitvi gredo malce ‘globlje’ v echo chamber ustvarjajo lep hipnotičen in meglen učinek. Slišimo veliko oddaljenih šumov, hitrejših ali počasnejših ritmov, veliko odmevov. Gre za zelo dober chill out album, čeprav bi bila krivica, da bi ga zreducirali samo na to. Včasih je hipnotično plesen, že drugič pa spet nekje izgubljen med meglenim in globokim dubom kakega Mad Professorja ali Lee Scratch Perrya. Vendar je 70 minut komprimirane hipnoze ter megle verjetno za prisebnega poslušalca vseeno malce preveč, zato vidim plošček kot obvezno opremo predvsem na kakih coming down partyjih.


V primerjavi z Ourobots so tukaj reference bolj oprijemljive. Po svoji strukturi in metodologiji Zeitschritt spominja na leta 2001 izdan album Rhythm & Sound istoimenskega projekta. Že slednji je raziskoval odnos med bolj plesnimi ter zameglenimi ritmi, temelječimi na dubu in reaggeju. Že takrat so bili izsledki podobni. Podobnost med albumoma je očitna in verjetno ne naključna – a ne tako v oči bodeča, da bi si pričujoč album zaslužil naziv plagiat.


Zeitschritt je moderen in svež izdelek, ki se mu ni treba skrivati pred tujimi produkcijami in lahko že tudi komu drugemu predstavlja referenco.


P.S. Ali v prvih 30ih sekundah komada Doh v ozadju res slišim legendarno Tears in Rain od Vangelisa iz kultnega filma Bladerunner?


Matjaž Gerenčer

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.